Vaja v Atenah

Jože Vogrinc

21. 6. 2013  |  Mladina 25  |  Javna pamet

Ko to pišem, grška javna RTV, ki so jo zaprli, kakor zapreš pipo z vodo, spet oddaja. Vlada pa se dogovarja o »zamenjavi« zdajšnje RTV z »vitkejšo« in »transparentnejšo« RTV. Kljub temu je kapitalsko-imperialni trojki vaja iz odpravljanja demokracije v Evropi kar uspela. Protestni odziv na ukinitev javne RTV v Grčiji je bil po Evropi šibek. Skoraj ni segel čez meje stanovske zaskrbljenosti novinarskih kolegic in kolegov. Javne RTV po Evropi v poročanju poudarjajo izgubo delovnih mest, molčijo pa o tem, kaj pomeni odprava javne TV za demokracijo. To velja tudi za BBC, ki ga učbeniki novinarstva postavljajo za vir in zgled javne RTV, čeprav ne ustreza več temu pojmu. Javna korporacija BBC je danes ideološki aparat finančnega kapitala. Poročila BBC World so embalaža za oglaševanje letalskih družb, bank in zavarovalnic. Odplačevanje grških dolgov poplačuje napačne naložbe in pogoltnost Cityja. Grki plačujejo z ukinjanjem svojega zdravstva, šol in RTV, kar bi drugače morali plačevati britanski zavarovanci kot socializacijo bančnih dolgov svojim kapitalistom. BBC vnaprej blokira zavest, da bi morali biti navadni Britanci solidarni z navadnimi Grki. Tako ne ravna kakšna komercialna RTV v »novi Evropi«, pač pa svetovni zgled javne RTV. Čas je, da se vprašamo: kaj in koga branimo, ko branimo grško javno RTV?

Odgovor ima več razsežnosti. Najneposrednejša, najvidnejša raven je ravnovesje sil v Grčiji: ko je grška vlada odklopila signal in odpustila uslužbence, je prepustila obveščanje Grkov zasebnim medijem v lasti tistih, ki so državo spravili v tolikšno krizo in jih val privatizacije ne bo prizadel, kvečjemu okrepil. Evropska komisija in grška vlada z ukinjanjem javne RTV poskušata preprečiti zmago alternative, Sirize, na naslednjih volitvah.

Tu se začne druga razsežnost. Najsi v Grčiji najsi v Sloveniji ali kje drugje bi zmaga političnih sil, ki nasprotujejo obubožanju Evropejcev in se zavzemajo za solidarnost ljudi po vsej EU proti velekapitalu, bila rdeč signal za vladajoče, ki jih zastopa trojka (če si sposodim signalizacijsko retoriko).

Potrebujemo javnost vseh skupaj, presek posameznih, delnih javnosti. RTV Slovenija take javnosti ne vzpostavlja. Če se je sama odpravila na smetišče zgodovine, res nimamo česa braniti.

Druga razsežnost prehaja v tretjo in ta je odločilna. Ukrep grške vlade, ki ga je EU odobrila in pričakovala, je preventiven poseg in politični eksperiment. Preventiva, ker hoče vnaprej preprečiti vsako posamično zmago alternative kjerkoli v Evropi, saj bi ta okrepila evropsko solidarnost. Politični eksperiment, saj je njegov namen testirati, kako daleč sme iti transnacionalna država kapitala v odpravljanju temeljnih pravic ljudi v Evropi, ne da bi se ji uprli. Če je mogoče danes ukiniti javno RTV v Grčiji, jo je mogoče jutri v Sloveniji in pojutrišnjem v Britaniji. Če lahko ukinejo javno RTV, lahko ukinejo tudi javno kliniko, javno univerzo, javno gledališče. Če se temu ne boste uprli, bodo temelji osebne in družbene svobode začeli padati kakor domine. Kdaj se boste uprli? Ali mora pasti RAI? Mora pasti RTV Slovenija? Je treba privatizirati Univerzo v Ljubljani in Klinični center?

Seveda ste opazili šibki člen v tem nizu: RTV Slovenija. Kdo pa še brani RTV Slovenija? Čvekala, ki merijo svobodo družbe po lastni svobodi, da vsak teden v lastni rubriki menijo karkoli o čemerkoli, je seveda ne bodo branila.

Dejanski problem obrambe javne RTV danes je, da branimo ideal, odklopljen od medijske realnosti. To velja za BBC in za RTVS. Večina javnih radiotelevizij je prevzela vrednote in navade komercialne konkurence. V krizi nihajo med pohlevnim služenjem trenutno vladajočim, da bi si zagotovili naročnine in službe, in komercializacijo, ki naj bi jim zagotovila odmevnost. Brez gledanosti in poslušanosti pač odpadejo tudi razlogi, zakaj bi posamezen državljan, če ni gledalec ali poslušalec, podpiral javno RTV. Navsezadnje je plačevanje naročnine v Sloveniji že vezano na pravico, da poslušate radio ali gledate TV. Že zdaj torej dejansko plačujete pravico do gledanja TV in poslušanja radia nasploh, katerihkoli. Ne plačujete za svoje poslušanje in gledanje RTV Slovenija, če tega ne počnete.

Huda površnost je, če menite, da za svojo obveščenost v dobi svetovnega spleta ne potrebujete več javne TV. Prva past je, da zapadete veri, da je javno RTV mogoče opustiti, ker je tehnično zastarela. Ne gre za tehnologijo. Vsi mediji, tudi radio in TV, so z digitalizacijo postali večmedijske platforme in so tudi v medmrežju. Če tega na RTVS niso dojeli, je to problem akcijske sposobnosti kolektiva, ni pa razlog, da bi uničili javno ustanovo. Druga past je, če menite, da je osebna obveščenost o rečeh, ki nekoga zanimajo, dovolj za odgovorno vedenje posameznika v družbi. Ni. Javnost obstaja samo, če obstajajo skupne teme, skupni problemi, o katerih razmišlja večina med nami in jih poskuša rešiti skupaj. Za to pa potrebujemo skupne medije. Pluralizem digitaliziranih osebnih medijskih storitev razceplja množice ljudi na prafaktorje, ki živijo drug mimo drugega v izoliranih zasebnih svetovih. Tisti, ki so s tem zadovoljni, javnosti ne potrebujejo in ne razumejo. Zadovoljni so sami s seboj, saj so dobri potrošniki. Lahko jim je vladati, saj niso sposobni prepoznati skupnega interesa, biti solidarni in se bojevati skupaj.

Ni pametno meniti, da javne TV ne potrebujemo več, ker se javnost vzpostavlja sama iz sebe v spletnih forumih ali prek družabnih omrežij. Dobro je, da se to dogaja, a spontano nastajajo iz tega le koščki javnosti. Potrebujemo pa javnost vseh skupaj, presek posameznih, delnih javnosti. RTV Slovenija take javnosti ne vzpostavlja. Če se je sama odpravila na smetišče zgodovine, res nimamo česa braniti. Dečka s piščalko in frajtonarico?!