Komu zvoni?

Vlado Miheljak

9. 8. 2013  |  Mladina 32  |  Dva leva

»Škofija ni potopila Zvonov, ampak sta Zvonova potopila škofijo.«
— Neprostovoljno odstopljeni ljubljanski nadškof dr. Stres meni, da ni odgovorni kapitan, ampak brodolomec potopljene ladje.

»Glede na to, da sem v mariborski škofiji in pozneje nadškofiji imel nekaj časa pomembno mesto in vlogo, je padel del odgovornosti za to nesrečo tudi name.«
— Neprostovoljno odstopljeni ljubljanski nadškof dr. Stres meni, da finančni in moralni hazard ni greh, ampak naravna nesreča.

»To dogajanje je sad nerazumljivega delovanja skrivnostnih sil, saj to sicer težko racionalno dojamemo in razumemo.«
— Neprostovoljno nastavljeni začasni ljubljanski nadškof dr. Glavan meni, da razlog zloma ni niti moralni hazard niti nesreča, ampak delovanje skrivnostnih sil.

Pravijo, da se spopadi prelevijo v vojne, ko se več poimensko ne šteje oziroma ne zna našteti mrtvih. In prav tako, da se globoka zadolženost spremeni v finančni kolaps, ko več ne veš, koliko si dejansko dolžan. Da slovenska RKC ne ve, koliko je dolžna, je res in ni res. Res v toliko, da danes ne more reči, kolikšen je (bo) dolg z vsemi kumulativnimi posledicami. Milijardo, poldrugo milijardo ali celo več, kot opozarjajo nekateri ekonomisti. Ni pa res, v kolikor se spreneveda, da je dolg tolikšen, kot je neposredno zadolžena na lastno ime in ne na ime investicijskih skladov. Tako smo lahko slišali že iz prenekaterih izjav dostojanstvenikov o tem, da je pravzaprav v celotni situaciji dejansko dolg cerkve (točneje mariborske nadškofije) 27 milijonov evrov. Kar je sicer veliko, a drobiž proti celotnemu dolgu.

Kdo pa je potem kriv za dolgove Gospodarstva Rast (ok. 300 milijonov evrov), Zvona 1 (ok. 800 milijonov evrov) in Zvona 2 (400 milijonov)? Cerkev je toliko nekriva in neodgovorna za dolgove svojih družb, prek katerih se je šla finančni in predvsem moralnih hazard, kot je Nova Ljubljanska banka za dolgove stare Ljubljanske banke. Sicer pa je podobno izprijeno metodo izogibanja odgovornosti izkazala že ob vprašanju pedofilskih deliktov njenih klerikov. Saj se spomnite, kako je tiskovni predstavnik škofovske konference Saje relativiziral odgovornost cerkve: »Vsak duhovnik je sam odgovoren za svoja dejanja. Vprašanje je, ali je to storil v službenem času ali zunaj službenega časa. Če vzamemo primer, da neki delavec podjetja spolno nadleguje v času, ko napeljuje elektriko, je vprašanje, ali bo direktor odgovoren za to ali ne; to je delikatno vprašanje, na katero odgovarjajo pravniki.«

Ne vem, nisem pravnik, a morda celo lahko mariborska nadškofija in celotna slovenska RKC vozita slalom med sodnimi mlini in se izogibata formalni odgovornosti za celotni milijardni dolg pred sodiščem, ne more pa se pred deset tisoči »nategnjenimi« verniki, ki so vlagali svoje skromne prihranke v cerkvene sklade, ker so zaupali cerkvi in njeni moralnosti. Še manj se more skriti pred bogom. Ali Bogom, če hočete. In v teh dneh smo videli, da je božja roka dolga; da seže tudi do tistih, ki bi naj bili po funkciji pod njegovo apriorno zaščito. Seveda je podaljšek božje roke na zemlji rimski škof. Se pravi papež. In prvič se nekako da slutiti, da tokratni papež nekaterih stvari ne počenja, kot svojčas Wojtyƚa, zgolj zaradi všečnosti, ker želi kot sveža pop ikona prodajati zaležano ultrakonservativno vsebino, ampak ker ga k temu vodi moralni imperativ. Ne le pri grehih minorne slovenske cerkve, ampak ker se je zakadil v celoten sistem cerkvenega bančništva … in v gizdalinstvo, razkošje in dvojno moralo duhovščine in kurije. Papež zato že prestreza direktna in javna nasprotovanja klerikov. Kot še nobeden pred njim. Zato bi bilo pametno, da si skromni papež, ki ne stanuje v razkošnih palačah kot njegovi predhodniki, tudi čaje pred spanjem raje kuha sam, če se hoče naslednje jutro zbuditi v Rimu in ne v nebesih.

A kakorkoli že, kolikšna je torej celotna moralna obveza slovenske RKC?Točno tolikšna, kot je celotni dolg mariborske nadškofije neposredno in k temu prišteti dolg Gospodarstva Rast in obeh Zvonov.

In kaj sedaj? Verniki imajo svoja liturgična pričakovanja in potrebe onkraj cerkvene institucije ter njenih izprijenih in pogoltnih predstavnikov. Morda bi lahko služil za zgled tvornega preseganja bazičnega konflikta s kleriki primer vasice Zvonce v jugovzhodni Srbiji, čisto na meji z Bolgarijo. Obrede (krste, poroke in pogrebe) so opravljali pravoslavni popi iz samostana nedaleč stran. V okolju strašljive revščine so bili neizmerno pogoltni. Zato so se vaščani odločili, da jih dajo na čevelj. Obrede sedaj opravljajo sami brez nekaterih liturgičnih obrazcev. In, kot slišim, se popi že ponujajo, da se po znižani ceni povrnejo v posel. Za zdaj neuspešno.

O.K. Rim je spregovoril. A tudi papež mora vedeti, da se moralna odgovornost ne konča pri odstavljenih nadškofih. Cerkev, vesoljna prav tako kot lokalna, je sodolžna in sokriva za zneske, ki majejo celo finančne temelje države. Dokler cerkev ne razgrne načrta poravnave celotnega dolga, nima prav nobenega moralnega kredita in mandata. Lov na lopovsko cerkev bo dotlej odprt. Upravičeno.

Kakorkoli obračamo, slovenska RKC je največji tajkun. Kolektivni tajkun. Ista izprijenost, le pogoltnost in posledični dolgovi so večji. Bodo večje tudi kazni?