16. 8. 2013 | Mladina 33 | Dva leva
Nazaj v rovte
(revizija preteklosti in prihodnosti)
»Predsednik SDS Janez Janša se bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 11. uri udeležil spominske slovesnosti ob 20. letnici postavitve farne plošče, ob 70. obletnici domobranstva v Sloveniji in Rovtah ter ob Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Predsednik Janez Janša bo na slovesnosti nagovoril vse zbrane.«
— JJ ima pred jesenskim zaslišanjem na finskem sodišču še veliko obveznosti.
»Kot Slovenec in kot ljubljanski nadškof sem in čutim ostro to zahtevo po narodni spravi. … Danes smo še bolj razdeljeni, kot smo bili pred desetimi leti. Žal. Po moje bi bilo treba narediti nekaj, kar seveda ne bo sprejeto, vsaj v tej generaciji še ne, mogoče v naslednjih generacijah. Namreč, vse te proslave, veste, partizanske, vse to bi moralo odpasti. In tudi vse te rdeče zvezde se ne bi smele več pojavljati v državnih proslavah, recimo, in mislim, da je to en od pogojev za narodno spravo. Vsa ta partizanska mitologija, mitologija revolucije in tako naprej, to je zgodovinsko zelo vprašljivo. … Kdo je izdajalec Slovenije, domovine? … Če si bil na domobranski strani, nisi bil proti Slovencem, si pa bil proti neki organizaciji, ki je imela čisto absolutno teroristične metode in ki je svojevoljno arbitrarno in na revolucionarni način prevzela oblast v Sloveniji. Če si se temu uprl, nisi noben izdajalec, si samo človek, ki ljubi svobodo …«
— Kardinal Rode na ogrevanju za velikošmarensko pridigo (Intervju za Radio Slovenija, 14. 8. 2013)
Z napovedovanjem prihodnjih in bodočih dejanj je res hudič. Optimistične napovedi imajo to slabo lastnost, da se praviloma ne uresničijo. Katastrofične pa obratno, da se praviloma uresničijo. Januarja letos sem v Mladini (št. 4) zapisal, da »slabe banke verjetno ne bomo dobili. Nič hudega. Čisto dovolj je, da imamo slabo vlado, slabo cerkev in navsezadnje tudi slabo opozicijo«. Optimistična napoved o slabi banki je kajpak napačna. Pesimistična ocena slabe vlade, opozicije in kajpak cerkve pa še bolj drži kot takrat, ko je bila zabeležena. Dejstvo, da je bila takrat na oblasti Janševa vlada in da je bila glavnina formacije sedanje vladne koalicije takrat v opoziciji, ne spremeni ocene. Vlada je preprosto zanič, opozicija pa tudi. Ne glede, kdo trenutno zavzema posamezno vlogo. Ob tej ugotovitvi je paradoksno še zlasti to, da so ljudje podpirali spremembo vladne koalicije tudi zato, da bi preprečila formiranje slabe banke, razgrajevanje socialne države ter sezonsko razprodajo javnega dobrega. Sedaj vse to, s čimer je grozila Janševa vlada, udejanja vlada Alenke Bratušek.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Dva leva
»Predsednik SDS Janez Janša se bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 11. uri udeležil spominske slovesnosti ob 20. letnici postavitve farne plošče, ob 70. obletnici domobranstva v Sloveniji in Rovtah ter ob Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Predsednik Janez Janša bo na slovesnosti nagovoril vse zbrane.«
— JJ ima pred jesenskim zaslišanjem na finskem sodišču še veliko obveznosti.
»Kot Slovenec in kot ljubljanski nadškof sem in čutim ostro to zahtevo po narodni spravi. … Danes smo še bolj razdeljeni, kot smo bili pred desetimi leti. Žal. Po moje bi bilo treba narediti nekaj, kar seveda ne bo sprejeto, vsaj v tej generaciji še ne, mogoče v naslednjih generacijah. Namreč, vse te proslave, veste, partizanske, vse to bi moralo odpasti. In tudi vse te rdeče zvezde se ne bi smele več pojavljati v državnih proslavah, recimo, in mislim, da je to en od pogojev za narodno spravo. Vsa ta partizanska mitologija, mitologija revolucije in tako naprej, to je zgodovinsko zelo vprašljivo. … Kdo je izdajalec Slovenije, domovine? … Če si bil na domobranski strani, nisi bil proti Slovencem, si pa bil proti neki organizaciji, ki je imela čisto absolutno teroristične metode in ki je svojevoljno arbitrarno in na revolucionarni način prevzela oblast v Sloveniji. Če si se temu uprl, nisi noben izdajalec, si samo človek, ki ljubi svobodo …«
— Kardinal Rode na ogrevanju za velikošmarensko pridigo (Intervju za Radio Slovenija, 14. 8. 2013)
Z napovedovanjem prihodnjih in bodočih dejanj je res hudič. Optimistične napovedi imajo to slabo lastnost, da se praviloma ne uresničijo. Katastrofične pa obratno, da se praviloma uresničijo. Januarja letos sem v Mladini (št. 4) zapisal, da »slabe banke verjetno ne bomo dobili. Nič hudega. Čisto dovolj je, da imamo slabo vlado, slabo cerkev in navsezadnje tudi slabo opozicijo«. Optimistična napoved o slabi banki je kajpak napačna. Pesimistična ocena slabe vlade, opozicije in kajpak cerkve pa še bolj drži kot takrat, ko je bila zabeležena. Dejstvo, da je bila takrat na oblasti Janševa vlada in da je bila glavnina formacije sedanje vladne koalicije takrat v opoziciji, ne spremeni ocene. Vlada je preprosto zanič, opozicija pa tudi. Ne glede, kdo trenutno zavzema posamezno vlogo. Ob tej ugotovitvi je paradoksno še zlasti to, da so ljudje podpirali spremembo vladne koalicije tudi zato, da bi preprečila formiranje slabe banke, razgrajevanje socialne države ter sezonsko razprodajo javnega dobrega. Sedaj vse to, s čimer je grozila Janševa vlada, udejanja vlada Alenke Bratušek.
Še najbolj stabilno v deželi je pravzaprav stanje cerkve; slovenske RKC. Ta je vseskozi slaba. Prav zato je bila ob nedavnih čistkah zanimiva reakcija visokih klerikov, ki so brez pretiranega samoomejevanja udarili pa Vatikanu in seveda predvsem papežu. Kot da so skoraj kolektivno odpovedali lojalnost poglavarju vesoljne cerkve. Še več. Kot da kanijo ustanoviti avtokefalno Cerkev.
Prav zato bo letos še bolj kot sicer zanimivo, kaj bodo oziroma (ko to berete) kaj so povedali škofje in kardinal na veliki šmaren. Če so bila doslej sporočila namenjena predvsem stanju v deželi in njeni politiki – spomnimo se samo vsakoletnih ekscesov nadškofa in kasneje kardinala Rodeta –, je tokrat neizogibno posvetiti pozornost tudi stanju v cerkvi ter odnosu do Vatikana in zlasti papeža. Glede na eksplicitno nepokorščino Frančišku pa bodo v naslednjih mesecih gotovo sledile dodatne čistke ali pa spokorniška potovanja »v Kanoso«.
No, da se cerkveni dostojanstveniki ne bi ukvarjali le s seboj in svojimi lumparijami ter sramoto, bodo poskrbeli že naslednjo nedeljo, ko bodo darovali mašo na antikomunističnem žuru v Rovtah. Še zlasti pade v oči napovedano somaševanje dr. Jožeta Pluta, načelnika sektorja za duhovno oskrbo; se pravi, vojaškega vikariata. Nobenega dvoma ni, da gre za dobro premišljeno in zavestno provokacijo. Za rokavico, vrženo državi. Visoki vojaški uslužbenec, polkovnik s statusnim razredom ranga brigadirja, v »prostem času« somašuje na veselici, kjer se poveličujeta domobranstvo in kolaboracija z nacizmom. Torej uslužbenec vojske članice državne in vojaške zveze, ki temelji na izročilu upora proti nacizmu. Seveda bodo porekli, da to počne v prostem času. Drži. Pač, tako kot so v času Ljubice Jelušič v prostem času pripadniki slovenske vojske urili neonacistične skinhedovske grupacije.
Očitno je na delu nova faza revizije preteklosti in prihodnosti. A tu nastane problem. V izvrstni filmski fabuli Roberta Zameckisa (Back to the Future) smo videli, da se zgodovina ne da popravljati ne za nazaj ne za naprej. Karkoli popraviš, ima cel kup novih, nepredvidenih posledic. Če ne verjamete, vprašajte nekdanjega komunističnega gardista, kasnejšega »socialdemokrata« in sedanjega antikomunističnega križarja Janeza Janšo. Bolj ko potencira aktualni antikomunizem, bolj smešen izpade zaradi nahrbtnika, v katerem se vedno znova znajde kakšna nepredvidena zoprnija.
Hja, ko iz neprijetnega spomina na preteklost na silo hitiš v prihodnost, slej ko prej vedno prideš nazaj – v rovte.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.