Grega Repovž

13. 12. 2013  |  Mladina 50  |  Uvodnik

Mala zgodba

»Današnja preiskava NPU pri meni doma se je nanašala na obdobje mojega vodenja Javnega zavoda Šport Ljubljana, ki se je končalo pred dvema letoma. Pri preiskavi niso bila najdena nobena za mene obremenjujoča gradiva … Pogodba, katere podpis se mi očita, ni bila realizirana, zaradi odložnih pogojev, ki jih nedvoumno vsebuje in niso bili nikoli izpolnjeni. Tako ni povzročila nikakršnih finančnih posledic niti Mestni občini Ljubljana, niti Zavodu Šport Ljubljana, niti davkoplačevalcem, ter se v tem smislu z njo nihče ni mogel okoristiti. Prepričan sem, da bodo v toku preiskave ta dejstva obveljala.«
—Obrambni minister Roman Jakič, 11. decembra 2013

Vedno znova je težko javnosti razložiti, kako se je zgodilo, da so banke ustvarile tako globoko finančno luknjo. In v tem smo lahko hvaležni Romanu Jakiču, danes ministru za obrambo, za zgoraj citirano obrazložitev. V njej se namreč skriva tudi obrazložitev, kako je prišlo do luknje, ki danes močno obremenjuje Slovenijo in hromi celotno gospodarstvo. To je seveda le eden od razlogov, a močan. Najdemo ga v Merkurju, Pivovarni Laško in drugih »uspešnicah« zadnjega desetletja.

Na prvi pogled se res namreč zdi, da je vse v najlepšem redu. Da je Jakič po krivem obdolžen. Podpisali so neko pogodbo, a je niso realizirali. Kaj hoče policija? Zakaj so se tako zapičili v nerealizirano pogodbo? No, stvari je treba prijeti na drugem koncu.

Osrednja pravna oseba gradnje stožiškega športnonakupovalnega kompleksa je bilo podjetje Grep, ustanovljeno prav v ta namen – ustanovili so ga Gradis, Energoplan in avstrijski SN-MTK Projektentwicklung. A Grep je bil ves čas kapitalsko podhranjen. Ni imel dovolj lastnih sredstev, zato je moral najemati za gradnjo stožiškega kompleksa kredite. Kar ni nič nenormalnega. Do tu zgodba zdrži, tako se po navadi izpeljejo tovrstne investicije. V celotni svoji zgodovini je Grep najel za vsaj 118 milijonov evrov kreditov, kreditodajalke pa so bile NLB, Abanka, NKBM, Banka Celje, SID banka, Factor banka in Gorenjska banka. Banke so seveda danes obremenjene z Grepom, krediti Grepu so ocenjeni kot slabi krediti in kot taki so našli delež v bančni luknji.

Zakaj pri zdravi pameti bi bila torej v tej zgodbi problem neka nerealizirana pogodba? Kaj ima to z bančno luknjo? In zakaj Jakiča obravnavajo kriminalisti? Vsak, ki je kadarkoli v življenju najemal več kot potrošniški kredit, ve, da mora v tem primeru banki predložiti garancije. Včasih je dovolj zagotovljena plača, drugič je potrebna hipoteka na kupljeno nepremičnino, tretjič bančno zavarovanje. Pri podjetjih je to drugače. Če lahko zasebnik osnovno jamstvo zagotovi z zajamčenim prejemanjem plače za nedoločen čas, podjetje svojo sposobnost odplačevanja bodočega kredita dokazuje z zagotovljenimi posli. Kaj je torej naredil Jakič? Z Grepom je podpisal pogodbo o nakupu poslovnih prostorov v Stožicah, pogodba pa je bila napisana tako, da je bila neizpolnjiva. Sklenili so pogodbo za prostore, ki so bili že obremenjeni, z namenom, da bodo od te pogodbe odstopili – ker bodo pač ugotovili, da je Grep ne more izpolniti. To so odložni pogoji, o katerih govori Jakič (kako se je sam ujel v resnici: le zakaj bi sicer govoril o njih v sporočilu za javnost?). Zavestno so to naredili – ker tega posla tako in tako niso nameravali izpeljati. Pogodba je bila namenjena namreč banki – namenjena je bila zavestnemu zavajanju banke, z njo so dokazovali, da ima Grep zagotovljen priliv, s katerim bo lahko poplačal kredit. In tako so dobili denar od banke – z zavestnim zavajanjem in lažno pogodbo.

In tako ravnanje je po naši zakonodaji kriminalno. To je tako, kot če bi državljan prišel v banko z lažnimi podatki o svoji plači in jo zavestno zavajal.

Jakič pravi, da ta pogodba ni povzročila nikakršnih finančnih posledic niti Mestni občini Ljubljana niti Zavodu Šport Ljubljana. To celo drži. Ni pa res, da ta pogodba ni povzročila nobenih finančnih posledic davkoplačevalcem. Seveda jih je. Tudi zaradi tovrstnih goljufij je slovenski finančni sistem v razsutem stanju, zaradi tega ima danes Slovenija tako nizke bonitetne ocene, tudi zaradi teh goljufij si ta država tako težko in po tako visoki ceni sposoja denar na mednarodnih trgih. Zato imamo slabo banko in zato danes vlada razprodaja državno premoženje, kar je nekaj najhujšega, kar se lahko zgodi državi. Ostaja brez svoje podstati.

Z drugimi besedami: Roman Jakič nima kaj razmišljati o odstopu. O tem sploh ne more biti debate. In enako velja za ljubljanskega župana Zorana Jankovića, katerega roka je vodila te operacije. Oba sta v preiskavah zaradi grobega in nedopustnega kriminala. Odstopiti morata takoj. Janković ne more biti več župan, Jakič pa ne minister.