Luka
Mar ne kaže stanja slovenske politične in javne elite prav dejstvo, da se morajo slovenski resni mediji soočati z izjavami predsednika uprave ene največjih državnih družb, da ne bo odstopil, čeprav je bežal pred policijo in ga je ta ulovila šele na pragu njegove garaže in mu tam izmerila alkohol v izdihanem zraku ter odvzela vozniško dovoljenje? In čeprav je jasno, da za alkoholiziranost pač velja ničelna toleranca, in smo se seveda vsi zapičili v dejstvo, da je Gašpar Gašpar Mišič vozil preveč pijan, je na drugi strani naša toleranca do kršenja zakonov, ki si jih privoščijo vodilni, že tako široka, da dejstva, da je bežal pred policijo, skoraj nihče ne problematizira. Pač, predsedniki uprav javnih družb ne morejo biti ljudje, ki bežijo pred policijo. Tu namreč ne gre za vprašanje spoštovanja policije in pravne države, to je groba kršitev zakonodaje. Mišiča so morali fizično izvleči iz avta in ga nato celo vkleniti v lisice, da se je pomiril in postal kooperativen, so poročale Primorske novice.
Pri čemer nas zadnji dogodki le spominjajo na dejstvo, da je predsednica vlade Alenka Bratušek poleti 2013 zagotavljala, da ne bo pustila in dopustila, da bi Gašpar Gašpar Mišič po imenovanju, ki mu je nasprotovala, ostal na čelu Luke Koper. Vlada je dala zamenjati člane nadzornega sveta, slednji pa so potem Mišiča pustili prav tam, z argumentom, da bodo najprej videli, kakšne so njegove vizije in sposobnosti. Namenoma ne omenjamo imen članov nadzornega sveta, ker so v resnici predstavniki vlade Alenke Bratušek.
Njena stranka in vlada se od začetka spopada z Zoranom Jankovićem srečujeta z vse manjšo javno podporo, kot je mogoče razumeti Bratuškovo, pa razloge za padajočo podporo pripisujeta prav temu sporu. A ta analiza je preveč preprosta in tudi podcenjujoča do javnosti: slednja je namreč že zaznala, da se Bratuškova od Jankovića ograjuje, ni pa prepoznala, da je premierka tudi dejansko pripravljena ravnati drugače. Da torej resno misli, da javne družbe pač niso prostor za politične protežirance, ki si lahko omislijo katerokoli delovno mesto. In simbolno mesto v javnosti ima prav Gašpar Gašpar Mišič: ker je prišel iz njenega kabineta in ker bi nadzorniki, ki jih je prav zaradi njegovega imenovanja na novo postavila vlada, že iz simbolnih razlogov (poleg tega pa Mišič nima nobenih resnih kvalifikacij za to delovno mesto) morali nemudoma izvesti zamenjavo. Pa je niso. Imenovanje Mišiča na čelo Luke Koper je osnovnošolski primer političnega imenovanja in klientelizma.
Seveda so se nadzorniki – brez dvoma usklajeni z vladnim kabinetom – izgovarjali, da imenovanje Mišiča težko preprečijo, da niso našli formalnih razlogov, s katerim bi preprečili izplačilo odškodnine Mišiču ob odstavitvi. Javnosti so namigovali, češ, potem bomo naredili finančno škodo. A ta odškodnina je v resnici malenkost proti škodi, ki jo politiki, predvsem pa družbi, povzroča Mišič kot simbol klientelizma in politične zlorabe ene največjih družb v državi. Toliko bolj, ker predsednik uprave te družbe, ki je bil imenovan v času Janševe vlade, že sedi v zaporu.
Ali obstaja razlika med Mišičem in Časarjem? V tem, da zdaj predsednica vlade malce ponegoduje zaradi Mišičevega imenovanja, Janši pa je bil Časar v ponos? V obeh primerih gre za imenovanje neprimernega človeka in za evidentno zlorabo državnega premoženja in javnega denarja.
Tudi če bi šlo za majhno družbo, to ne bi bilo dopustno. Kako pomembna je družba Luka Koper, nam pove podatek, da na primer vodilni ekonomski inštitut EIPF v vsakokratni analizi stanja slovenske ekonomije navede, ali se je pretovor blaga v Luki povečal ali zmanjšal. Ker gre za tako močno družbo in predvsem dejavnost. In s tem se igra vlada.
In če vlada ne uredi tega najbolj eklatantnega primera neustreznega političnega kadrovanja, kako ji zaupati pri prenosu premoženja na slabo banko in pri morebitni odprodaji premoženja? Prav ti ljudje, ki prek državnih družb upravljajo premoženje in niso pripravljeni izvršiti zamenjave Mišiča, so tisti isti (poimensko isti) ljudje, ki danes držijo roko nad postopki, pri katerih lahko pride do novih oškodovanj: tem istim ljudem je namreč vlada v roke posredno položila prav tiste stotine milijonov evrov, ki se bodo v tem prostoru zavrteli z dokapitalizacijo bank in posledičnim reševanjem slabih kreditov in podjetij.
Sporočilo vlade je namreč zelo preprosto: smo načelni in dosledni, smo pa malo manj načelni in dosledni, ko gre za naše. Ja, Mišič je njihov.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.