Vladni turizem
Kaj izvemo iz medijev?
Število informacij, ki jih prinašajo mediji, narašča skokoma. New York Times je leta 2010 objavil, da se je med leti 1980 in 2008 količina informacij na njihovih straneh povečala za 340 odstotkov. Na prvi pogled pravo bogastvo, toda posledica mrgolenja podatkov, ki si sledijo eden za drugim, je izgubljanje spomina. Več ko je podatkov, manj si jih zapomnimo. Bolj ko se plodijo afere, hitreje jih pozabljamo. Tako je bila dobro leto nazaj permanentna tarča kritik druga Janševa vlada s svojim superministrom Žigo Turkom. Ministrstvo za kulturo je bilo samo podsektor v njegovem resorju. In deževali so očitki, tako med uličnimi protestniki, kulturniki kot v medijih, da je kultura prepomemben faktor, da bi ne imela samostojnega ministra.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Število informacij, ki jih prinašajo mediji, narašča skokoma. New York Times je leta 2010 objavil, da se je med leti 1980 in 2008 količina informacij na njihovih straneh povečala za 340 odstotkov. Na prvi pogled pravo bogastvo, toda posledica mrgolenja podatkov, ki si sledijo eden za drugim, je izgubljanje spomina. Več ko je podatkov, manj si jih zapomnimo. Bolj ko se plodijo afere, hitreje jih pozabljamo. Tako je bila dobro leto nazaj permanentna tarča kritik druga Janševa vlada s svojim superministrom Žigo Turkom. Ministrstvo za kulturo je bilo samo podsektor v njegovem resorju. In deževali so očitki, tako med uličnimi protestniki, kulturniki kot v medijih, da je kultura prepomemben faktor, da bi ne imela samostojnega ministra.
Sedaj je ministrstvo za zdravstvo že poldrugi mesec brez ministra. Pač, skupaj z zunanjim ministrstvom ga vodi Karl Erjavec - novi superminister. A načelo, da je nedopustno ne imeti konkretnega ministra v vitalnem resorju, ki je hkrati še v resni finančni in korupcijski krizi, je tokrat pozabljeno.
Resda je predsednica vlade Alenka Bratušek poskusila s kandidatom Igorjem Šoltesom. Krog premierke je najprej lansiral njegovo ime, potem pa se je izkazalo, da mož sploh nima podpore vladnih strank. Nezamisljivo, od koalicije strank, ki delujejo v vladi, bi pričakovali, da se partnerji najprej dogovorijo, in šele potem prinesejo ime kandidata. Tako pa je razplet deloval samo kot populariziranje nastajajoče Šoltesove stranke in kot PR za predsednico Bratuškovo. Če bi namreč premierka trdno stala za kandidatom, bi zapretila: ali podprete kandidata, ali pa odstopim! A blokada ji je prišla kot naročena, da je lahko izgovorila: na žalost je za nekatere v koaliciji bolje, da je naš, kot pa, da kaj znaš. Skratka - strategija voditi politiko kot PR.
Dobesedno, pred dnevi je vlada obiskala Belo Krajino: ministrska predsednica, ministrica Tina Komel in ministra Uroš Grilc ter Roman Jakič. Bolj natančno bi lahko poročali, da je bila na obisku Pozitivna Slovenija. Štirje ministri ene same stranke na delovnem obisku vlade? Politična uzurpacija vlade za samopromocijo največje parlamentarne stranke. A poglejmo vsebino. Mediji so popotovanje pospremili z naslovi, da premierka obljublja Belokranjcem novo cestno os. Kaj to pomeni? Da vlada začenja graditi novo regionalno cesto? Nikakor, samo napovedali so, da jo bodo nekoč gradili, vsaj dve leti še ne. Se pravi, da te cestne žile sploh ni v programu investicij sedanje vlade. A nič zato, PS je šla po točke v Belo Krajino.
Zaradi nedoslednosti je bil ostra tarča vodja SDS Janez Janša, ki benti ker se finski novinar Berglund izmika sodišču, medtem ko se sam prav tako ne odziva na sodna vabila v primeru tožbe Francija Perčiča. Toda zdaj mediji slavijo vladni izlet v Belo Krajino zaradi napovedanih cest pod oblaki, medtem ko njenih potez ne vstavijo v primerjalni kontekst. Zdajšnja vlada je namenila obnovi regionalnih cest 122 milijonov, kar je polovica manj kot leta 2008. Ekipa Bratuškove, ki sistematično omejuje komunikacijske poti regionalcem, zdaj nabira točke priljubljenosti s praznimi besedami skrbi za južno regijo.
Potovanja premierke sicer vse bolj spominjajo tudi na turizem. Pred dnevi jo je prvi turist med ministri obrambni minister Jakič peljal na obisk Sicilije. Kaj za vraga sta počela v deželi milega podnebja in antičnih ostalin? STA je javila, da sta obiskala ladjo »Triglav«, ki je tam v mednarodni misiji. Vladni vrh se zdaj potika po svetu, da bi sledil vsaki vojaški enoti!!!???????
No, to je sicer prastara tradicija, ki jo je leta izvajal predsednik Tito. Ta je leta 1961 z ladjo »Galeb« odpotoval kar na 70-dnevno križarjenje ob afriški obali. Seveda ni bil deležen očitkov, zakaj mediji so spodbujali ljudstvo, da se je veselilo njegovih obiskov, kot da samo osvaja črno celino.
Politiki Pozitivne Slovenije so nasploh zajahali turistični veter. Ljubljanski župan Zoran Janković je v času decembrskih razprodaj v Londonu v angleško prestolnico odletel dvakrat v štirinajstih dneh, zdaj je na obisku v Dubaju. Zaradi česar je začasno opustil vodenje mestnega parlamenta.
Na zadnji seji so potem sklenili, da bodo namenili lepe novce za preureditev Slovenske ceste. Lepo, toda od kod denar? Preprosto, črtali so obnovo Litijske ceste. Ob tem so sprejeli visoko postavko še za projekt »ureditve Trga republike. Zakaj pri Jupitru je pa to prioriteta, ko pa mestne ceste cvetijo in pokajo kot za stavo? Mestni svetnik Miha Jazbinšek je ob teh projektih na seji predlagal misel na parcipativni proračun. Gre za preprost demokratični princip, po katerem o investicijah v mestu ne odloča župan s svojimi podporniki, ampak v odločitve vključijo tudi meščane, ki dobijo pravico, da tudi sami povedo, kaj so za njih prioritete. A kaj so o tem poročali ljubljanski dnevniki? V dnevih, ko so namenili obširne članke Janševemu zajedljivemu odzivu o opankarskem žurnalizmu, o participativnem proračunu v Ljubljani niso povzeli nič.
V španskem mestu Burgos so pred časom izbruhnile množične demonstracije. Množice so pridrle na ulice, ker je lokalni župan sklenil, da bo investiral nekaj milijonov v obnovo glavne ulice, s katere bi odstranil promet in parkirišča, namesto katerih bi zasadili drevje in uredili promenade. Meščani Burgosa so bili ogorčeni: zakaj metati denar za spektakelsko ureditev, ko pa sami potrebujejo vse kaj drugega. In župan je umaknil svoj projekt. Toda ta tema je komajda našla kakšno pozornost, kaj šele, da bi mediji natančno predstavili španske proteste, Bog ne daj, da bi reč primerjali z Ljubljano.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.