1, 2, 3
EU je legalizirana tiranija in za to ugotovitev ne potrebujete Hobbesa, zadostuje Popper. Trojka žal ni deviacija, temveč bistvo sedanje evropske demokracije.
Parlamentarna demokracija na ravni EU se v volilnem letu prebuja, krizni menedžment v evroskupini po treh letih postaja tudi prvovrstni politični problem. Parlamentarna preiskava političnoekonomskega delovanja »trojke« (EK, ECB, MDS) postavlja v ospredje vprašanje legitimnosti, demokratičnega odločanja in nadzora, pa tudi ekonomskih ukrepov in socialnih posledic reševanja finančne in ekonomske krize. Trojka je nesporno največja političnoekonomska katastrofa, ki je doletela EU vse od njenega nastanka, še posebej v vseh štirih državah, kjer je delovala. Politični obračun z njo je sicer del predvolilne igre evropskih parlamentarcev, toda hkrati prvi poskus demokratičnih zahtev po delovanju in odgovornosti ekonomske vlade EU.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Parlamentarna demokracija na ravni EU se v volilnem letu prebuja, krizni menedžment v evroskupini po treh letih postaja tudi prvovrstni politični problem. Parlamentarna preiskava političnoekonomskega delovanja »trojke« (EK, ECB, MDS) postavlja v ospredje vprašanje legitimnosti, demokratičnega odločanja in nadzora, pa tudi ekonomskih ukrepov in socialnih posledic reševanja finančne in ekonomske krize. Trojka je nesporno največja političnoekonomska katastrofa, ki je doletela EU vse od njenega nastanka, še posebej v vseh štirih državah, kjer je delovala. Politični obračun z njo je sicer del predvolilne igre evropskih parlamentarcev, toda hkrati prvi poskus demokratičnih zahtev po delovanju in odgovornosti ekonomske vlade EU.
Ekonomska zgodba in njeno politično ozadje nista posebej zapletena. Leta 2010 je postalo jasno, da je Grčija evropski Lehman Brothers. Sodi v skupino držav, ki so ob finančnih manipulacijah banke Goldman Sachs in drugih sistematično prikrojevale uradne fiskalne podatke v obdobju 1997–2003, toda Eurostat in EK sta to vedela že leta 2004. Dejstvo je, da so banke središča po uvedbi evra bogato financirale javni in zasebni dolg obrobnih držav. Ko je pričel po letu 2008 razpadati evropski medbančni trg, je postalo jasno dvoje. Akumulirani dolgovi držav na obrobju zahtevajo centralizirano politično reševanje, akumulirane terjatve zasebnih bank središča pa ekonomske ukrepe. Prvo nalogo je prevzela »trojka«, drugo so prepustili dragim finančnim trgom.
Trojka je bila od samega začetka (2010) lepljenka brez prave pravne, politične in ekonomske povezave, bolj tehnična koordinacija strokovnjakov kot enovito politično telo, kakor so ga doživljali na obrobju. Skupni imenovalec vseh treh ustanov so bili neoliberalna ekonomska ideologija in cilji, kot so fiskalna konsolidacija (varčevanje), strukturne reforme (trg dela) in privatizacija (javni sektor). Toda ekonomski ukrepi so bili napačni, povzročili so socialne nemire in politični odpor. EU je po letu 2010 zajel drugi val recesije, štiri države, kjer je trojka delovala, so doživele zlom socialne države. EU je pod nemškim vplivom hotela na vsak način razmejiti krog bančne in državne dolžniške krize, da bi rešila banke v središču in se izognila odgovornosti za dolžniško krizo držav na obrobju. Toda polom na Cipru je sredi leta 2013 zapečatil prihodnost takšnega reševanja. Bruselj se je zapletel v spor z Moskvo, washingtonski MDS je začel javno nasprotovati EK, ECB se je lotila reševanja EU z bančno unijo.
MDS je že jeseni 2012 strokovno ponudil drugačno metodo. EK je vse stavila na fiskalno konsolidacijo in varčevanje, v MDS pa so vse bolj govorili o problemu plačilnih bilanc in notranji devalvaciji. Nenadoma so začeli priznavati, da gre za sporne modele (multiplikatorji), napačne projekcije (rast BDP), nejasne presoje (varčevanje) in podcenjevanje tveganj (brezposelnost). Prevladalo je staro keynesijansko spoznanje, da je izrazito omejevanje odhodkov javnih financ pogubno za povpraševanje, rast in varčevanje. Julija 2013 je Redingova, podpredsednica EK, javno zahtevala razpustitev trojke. Komisar Rehn je to hitro zavrnil, Asmussen iz ECB pa zatrdil, da trojka sredi krize nima prave alternative. Toda trojka je vedno bolj podobna grškim božanstvom, ki se jim sesuvajo Delfi. In to napol mrtvo politično telo mednarodnih financ je danes predmet presoje, kako je delovala EU in kako naj deluje v prihodnje.
Kvas vseh trojk sta neenotnost ekonomskih rešitev in kajpada strast, da bi vladali mimo politične odgovornosti. Zato nikoli ne pozabite šteti do tri.
Ključna so tri vprašanja, kako je pravno utemeljeno delovanje trojke, kako vrednotiti socialne posledice njenih ukrepov in kdo nosi za to politično odgovornost. Eni bi EU zapeljali k večji federalizaciji in politični uniji, drugi so bolj za vrnitev k skupnemu trgu in večjo samostojnost držav. Pri prvi možnosti bi bila nujna fiskalna in monetarna centralizacija, druga omogoča tudi izstop iz unije in opustitev evra. Centralizacija trči ob problem legitimnosti in demokracije, decentralizacija ob voluntarizem sedanjega medvladnega sodelovanja. Skupne odločitve EU še vedno potrjujejo in legitimirajo vlade nacionalnih držav, evropski državljani dejansko politično ne obstajajo, zato so evropske institucije brez legitimnosti prazne. Trojka ni delovala transparentno glede evropske zakonodaje, ni imela parlamentarnega nadzora, zato kljub sodelovanju nacionalnih vlad ni imela politične legitimnosti. EU je zdaj tiranija in za to ugotovitev ne potrebujete Hobbesa, zadostuje Popper. Trojka žal ni deviacija, temveč bistvo sedanje evropske demokracije.
Vsem teorijam demokratične legitimnosti je skupno, da imajo državljani pravico politične izbire glede ekonomskih koristi in škod. Državljani EU bodo letos volili člane parlamenta, ti potem EK kot ekonomsko vlado in vsi ukrepi bi morali jutri v parlamentarno potrditev (lizbonska pogodba, čl. 289–294). To je pogoj, da krizni mehanizmi dobijo politično legitimnost, s tem pa bi sedanja trojka odšla na smetišče zgodovine. Trichetov odgovor, da bi bilo brez trojke še slabše, ali Rehnova zagotovila, da niso nikomur ničesar vsiljevali, so pomilovanja vredni. Trojka simbolizira pot, na kateri so članice EU izgubile ekonomsko suverenost in politično (samo)zaupanje.
Leta 2014 se bomo znebili evropske trojke. MDS je že zunaj, ECB z bančno unijo ne more sedeti na dveh stolih, nova EK bo bolj zavezana parlamentu. Slovenija, ki je postala naslednja tarča za Ciprom, je za zdaj zunaj nevarnosti. Slovenske težave so zato bolj domače trojke, z vlado, ki ne ve dobro, kam, in opozicijo, ki nas je v krizo zapeljala. Kvas vseh trojk sta neenotnost ekonomskih rešitev in kajpada strast, da bi vladali mimo politične odgovornosti. Zato nikoli ne pozabite šteti do tri.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.