Hrvaška, moja dežela

Vlado Miheljak

14. 3. 2014  |  Mladina 11  |  Dva leva

Nekdanjega hrvaškega premiera in predsednika HDZ Iva Sanaderja so danes kot prvoobtoženega v korupcijskem primeru Fimi media obsodili na devet let zapora. Sanader bo moral vrniti tudi odtujeni denar. Tako kot HDZ, ki je prva hrvaška politična stranka, obsojena zaradi korupcije.
— Hrvaško sodišče je slutnja zarje (STA, 11. 3. 2014)

Na cigaretnih škatlah piše z velikimi, vsiljivimi črkami, da kajenje škodi zdravju. O.K. Hasne gotovo ne. A človek se vendarle sam odloči, ali bo počel nekaj, kar ni v korist njegovemu zdravju. Še zlasti, ker je škodljivi učinek kajenja vsesplošno znan. Mar ne bi bilo bolje in koristneje, če bi zakon veleval podobna opozorila za gledanje televizije. Oziroma informativnih oddaj na javni ali komercialni televiziji … Televizija res škodi. Poneumlja.

Zadnjič sem naletel na informacijo dneva, da je mednarodno priznani preiskovalec arhivov Roman Leljak objavil partijski dosje Milana Kučana. Kakšno odkritje! Kučan da je bil v partiji? Kdo bi si to mislil? Še Janši bi prej pripisali članstvo. Ampak Leljak lahko (v okviru zakona) počne, kar hoče. Da pa televizija kupuje in servira takšne informacije kot pomembne za interes javnosti, je pa res od sile. Na komercialki so za predstavitev izjemne informacije aktivirali kar svojega analitika za posebne in izredne dogodke, ki je z interaktivno aplikacijo dokazoval, da to res drži (voditelj 24ur POP TV: »Kaj pravzaprav razkriva ta objavljeni dosje?« Analitik POP TV: »To, da je bil Milan Kučan član Zveze komunistov.«!?).

Ampak v redu, komercialka je svobodna izbira. Huje je, da nas z zdravju škodljivimi vsebinami hrani javna televizija, ki ji plačujemo zavezujočo naročnino. Sam se zadnja leta izogibam škodljivim medijskim drogam, a v torek okrog polnoči sem naredil recidiv, ki se mi zgodi le še redko. Namreč, ko sem se okrog polnoči spravljal k počitku, sem malo posrfal po programih in se ustavil na tretjem, parlamentarnem. In doživel kulturni šok. Neka komisija ali odbor, verjetno je šlo za isto telo (Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ), ki je ta dan na podlagi ponarejenih oz. prirejenih arhivskih dokumentov zasliševala Kučana, je imela v gosteh ugledna raziskovalca arhivov in polpretekle zgodovine Leljaka in Omerzo in še koga. Ko je začel omenjeni raziskovalec govoriti in se je nato razvnela diskusija s prepoznavnimi akcenti, žargoni, robatimi besednimi zvezami in okornimi stavčnimi konstrukcijami, sem se zgrozil. Prevzel me je neobrzdan gnus. Je to državni zbor? So to predstavniki osrednje hiše demokracije? In za svoje bizarne norčije dobivajo še plačo. Iz davkoplačevalskega denarja kajpak.

V redu, ideja parlamentarne demokracije počiva na zastopanosti vseh segmentov družbe v demokratičnem ritualu, tudi eksotov in posebnežev, a problem je, kot sem to že kdaj zapisal, da je teh in takih v DZ odločno preveč, da so izrazito nadreprezentirani. Poslanci prek komisij in teles iz dneva v dan generirajo večje idiotizme. Tako so na podlagi »anonimne prijave« poklicali na zaslišanje pred »parlamentarno komisijo za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin« dr. Borisa Vezjaka, saj naj bi bili, podobno kot še za nekatere druge mariborske osebnosti (pisatelj Tone Partljič, profesorica dr. Vesna Godina, rektor mariborske univerze dr. Rebolj …) »… podani razlogi za sum, da so aktivno sodelovali pri organizaciji in poteku tako imenovanih mariborskih vstaj, katerih cilj je bil razširiti nasilje na celotno območje Slovenije z namenom nasilne odstavitve župana mestne občine Maribor Franca Kanglerja in predsednika vlade Janeza Janše«. Za Dragutina Mateja, Franca Pukšiča in Mateja Tonina je bila ta anonimka utemeljen razlog, da ga pokličejo na zaslišanje. Vezjaka bodo zaslišali 21. 3. 2014.

Pričakujemo torej lahko še en idiotski televizijski prenos seje delovnih teles v DZ. Tretji program dobesedno ščuva ljudi proti politiki, jih odvrača od interesa za vse, kar je politično. In tako se ujamemo za lastni rep. Ker se nam politika vse bolj gnusi, abstiniramo pri volilni udeležbi in zato pride v vsaki naslednji legislaturi v DZ več bebcev, čudakov in barabinov. Sicer pa tudi prvi program nacionalke ni kaj boljši. V torek, na vrhuncu krize imenovanja novega vodstva KPK, so povabili v studio Odmevov prvega predsednika KPK, Boštjana Penka, da je povedal, kako je novi predsednik komisije Štefanec ujet v navzkrižje interesov. Potem pa ugotavljal, da bi bilo po njegovem treba komisijo ukiniti, ter stališče ilustriral s svojo slabo izkušnjo s komisijo s primerom, ko je kot (aktualni) odvetnik zastopal bivšega, medtem že obsojenega evroposlanca Zorana Thalerja. Seveda pa v takšni oceni ni šlo za navzkrižje interesov. Nacionalka ga je kot relevantnega in objektivnega sogovornika povabila v Odmeve. No, Bobovnik se je vendarle kar dobro znašel v zagati.

Sicer pa na neki perverzen način navijam, da bi sicer absolutno sporni novi predsednik KPK vztrajal vsaj še nekaj časa, preden se ukloni pritisku in odstopi. S tem bi se razkrilo marsikaj. Najprej seveda, da je ključni problem Pahor, ki je vedel za kandidatove omejitve, a ga je vseeno izbral. A naš priljubljeni predsednik ni problem zgolj zaradi tega ponesrečenega in škandaloznega izbora, ampak ker za plačo predsednika republike igra klovna. Ali, kot bi opozoril Groucho Marx: »On je videti kot klovn, deluje kot klovn. A naj vas to ne zavede. On je res klovn.« Bi pa ga vseeno vzel v bran in mu poiskal olajševalne okoliščine. Namreč, Pahor nikoli ni skrival, kaj je v resnici. Prodajal je lik smetarja, pasjega skrbnika, komunalnega delavca, mesarja, čipkarice in še kaj. Le lika predsednika republike ni ponujal. Pa smo ga večinsko izvolili. Za predsednika republike. Morda ne vi, ne jaz, a gotovo VSI. Se pravi, kvalificirana večina. In največji zavezniki, ki so prikrivali njegov realni domet, so bili tisti, ki se sedaj nad izborom najbolj zgražajo. Mediji.