Kako ne videti

Bernard Nežmah

18. 4. 2014  |  Mladina 16  |  Pamflet

Vest, da bo imela pozitivna Slovenija kongres v aprilu, na katerem se bosta spopadla Alenka Bratušek in Zoran Janković, je ustavila čas. Naj bo petek, ponedeljek, sreda, vmes torek, še prej četrtek ali nedelja. Vsak dan natanko ista vsebina, le vsakič preoblečena v drugačno medijsko poročilo. Dva tekmeca v duelu, zaradi katerih zna pasti vlada, o svojem nasprotniku ne povesta nič. Ljubljanski župan ne dahne žal besede čez premierko in ta v ničemer ne očrni ustanovitelja PS.

A prenos vratolomnega boja je še bolj absurden. Javna občila javljajo, kako je stranka razklana, ugibajo, kdo ima več podpornikov, toda strankini člani so enotni kot vselej. Vsi molčijo. Nihče ne napade politike kandidatke, nihče ne udari po ravnanjih župana. A mediji vztrajajo s temo. Kot rešilne slamice se oklenejo besed strankinega aparata, ki pove, da sta oba sicer že podala soglasje h kandidaturi, toda do ponedeljka popoldan morata svoj da še enkrat ponoviti. Jasno, ob uri Janković še enkrat potrdi, da pojde na kongres, kajpak z nabritim igralskim pristavkom, če ga policija poprej ne bo aretirala.

Brezplačno za teden dni zakupi naslovnice časopisov in udarne vesti televizij in spletnih strani. Déjà vu. Oktobra 2011 je isti ZJ napovedal, da bo povedal, če bo ustanovil stranko in se udeležil državnih volitev. Za cel dan dobi prime news. In ko potem dokončno reče – da, še enkrat. Njegov PR je mojster političnega marketinga, ki računa na novinarski avtomatizem. In z njim oživlja podobo in moč stranke. Še teden dni nazaj je časnik »Delo« objavil rezultate anket o priljubljenosti strank pred evropskimi volitvami. Rezultati so za vladajoče katastrofalni. Zmagala bi namreč Zverova SDS z več kot 20 odstotki, za njo Jelinčičeva SNS z 12, združeni Peterletova NSi in SLS z dobrimi 11, potem Šoltesova Verjamem z 8,7, nato Kacinova LDS 6,2 in šele na šestem mestu trenutno najmogočnejša PS z Mencingerjem pri vsega 4,6 odstotkih glasov.

Hokus pokus in marketinški trik bo stranko, ki je v zadnjih vzdihljajih, spet postavil v center pozornosti.

Kako se ustvarjajo verovanja in javno mnenje je v reviji »Qualitative Social Work« s svojo študijo ponazoril španski profesor Miguel del Fresno. Zmotilo ga je dejstvo, da zasedajo generična zdravila v Španiji samo 36 odstotkov farmacevtskega trga, medtem ko v Evropi dosegajo 60-odstotno prevlado. Zaradi te ugotovitve seveda ne bi pritegnil pozornosti, njegova analitična domiselnost je bila povezana s projektom, ki ga je vodil štiri leta. V njem je raziskoval tisoče mnenj in odzivov na spletnih straneh v španskem jeziku, ob tem pa je analiziral še njihove izvire. Rezultat je bil frapanten: izluščil je eksplicitno strategijo laboratorijev velikih farmacevtskih korporacij, ki so prek lobijev na spletne strani pošiljali negativne komentarje in tako sistematično omalovaževali in očrnili generična zdravila.

Strategija Jankovićevih je resda modificirana, gradi na povzdigovanju ZJ v ikono, ki s svojimi izjavami polni medijski prostor. Pri čemer je zanimivo pogledati, o čem mediji ne poročajo. Na »Trgu republike« brnijo gradbene mašine, ki prekopavajo nekdanji parkirni prostor. Projekt je vreden skoraj 4 milijone, a to ni topika vsesplošnega spraševanja. Malo pred tem so »Učila« kupila »Mladinsko knjigo«, zoper nakup pa so se oglasili pisatelji, stanovska združenja in številni kritiki. Naslovnice časnikov in osrednje televizije so jim dale širni prostor, da izrazijo svoje pomisleke in strahove o prihodnosti izvirnega slovenskega leposlovja. In koliko je bil vreden nakup? – 5,36 milijona. O ne dosti manjši številki, ki jo investira mesto v slavilno ploščad, pa nič!!!!??????

Toda, ali je moč tudi o njej kaj reči? V mestu Ljubljana obstaja predel po imenu Sostro, kjer mnogi meščani nimajo kanalizacije in ob nalivih se jim fekalije razlivajo naokoli. Resno vprašanje pravic meščanov, ki jim ustava zagotavlja zdravo okolje. Ali je v demokratični in socialni državi dopustno, da župan glavnega mesta denar davkoplačevalcev usmerja v predvolilno kampanjo, v kateri se bo hvalil, kaj je spet naredil za Ljubljano, nanjo polovil množico glasov, medtem pa na obrobju mesta ljudje živijo kot v brazilskih favelah? Še huje, v deželi, ki se kiti z demokratičnim duhom, se finančne samovolje mestnega paše jemlje kot zakone narave, ne da bi o njih poprej vodili široke polemike, v kaj investirati proračunski denar.

Ali o tem morebiti razpravlja list »Ljubljana«, ki je glasilo vseh Ljubljančanov? Nak, na naslovnici beremo hvalnico - Imamo župana, ki je iz mesta naredil prestolnico. In kdo plačuje takšna hvalisanja? Vsi mestni davkoplačevalci, tudi tisti brez kanalizacije in z razdrapanimi cestami, vsako leto milijon, skupaj osem v njegovih dveh mandatih. Vsak meščan je hote ali nehote Jankovićev finančni podpornik. A sistem, ki je tako radikalno pregnan do ekstremov, se po logiki stvari nenadoma razsuje. Bo to na jesenskih volitvah župana?

V NLB pa so si dobesedno izvolili dober glas v KPK. Njen direktor Janko Medja je v »Odmevih« nonšalantno pojasnil, da se namestnik predsednika Rok Praprotnik ni enostavno javil na njihov razpis za sanjskega direktorja. On sam je namreč stopil do drugega moža preiskovalne institucije, ki je pregledovala njega in njegovo banko, in mu ponudil službo. In zdaj presenečenje – podvrhovni preiskovalec ni dokončal preiskovalne naloge, enostavno je opustil svoje delo in se izločil iz obravnave. Prototip korupcije preganjalca korupcije. In poslanska večina v parlamentu? Na posebni seji so iskali tisoč in en način, da bi tega ne videli.

Kako pa je videlo ljudstvo njihovo ne-videnje? Prvi test bodo evropske volitve.