Predsednik bo volil

Vlado Miheljak

6. 6. 2014  |  Mladina 23  |  Dva leva

»Kolikor je po eni strani nehvaležno, da bodo volitve sredi julija, pa je po drugi strani tudi dragoceno, da bosta sicer dva politično manj aktivna meseca porabljena koristno.«
— Predsednik Pahor meni, da je najkoristneje dopust porabiti za politiko

Po kitajskem horoskopu smo menda v letu konja. Tisti, ki so ezoterično fiksirani, so prepričani, da so leta v znamenju konja razburljiva in turbulentna. Po slovenskem političnem horoskopu smo slej ko prej v letu volitev. Pravzaprav v letu volilnih nategov. Torej prav tako razburljivem in turbulentnem letu. Komaj smo se prešteli glede evropskih poslancev, je že na vrsti skrajno bizaren referendum o regulaciji arhivskega gradiva. Ni mi sicer čisto jasno, zakaj grupacija, ki jo pooseblja SDS, sploh rine v referendum, ko pa realnost tako ali tako prireja po svojem okusu in interesu, ne glede na fakte, ki jih je najti v arhivu …

Nasploh sicer velja, da ni dostojno ljudi pozivati, naj ne volijo oziroma se opredeljujejo. A v tokratnem primeru bo za posledice referendumskega izida popolnoma vseeno, ali se referenduma udeležite ali ne. Zato je edino zdravilo proti tej referendumski farsi, da se je ne udeležite. Če bodo mojstri arhivske alkimije zbobnali skupaj dovolj (več kot 340 tisoč) volivcev, jih pač bodo. Čeprav močno dvomim. A kot rečeno, volilna abstinenca na nedeljskem referendumu je stvar osebnega dostojanstva.

Zato pa se je veliko pomembneje ukvarjati z vprašanjem, kdaj, kako in s kom na ponovne predčasne državnozborske volitve, ki kanijo postati prvovrsten politični nateg v režiji predsednika republike. Namreč, predsednik republike je patetično povedal, da sicer nerad razpiše volitve julija, a da je potreba po novi vladi s polnim mandatom pomembnejša od vsega drugega. Torej tudi od volivcev. Ta gesta predsednika republike je atentat na legitimnost sistema. Predsednik bo moral zato nositi vso odgovornost. In če se bodo v jeseni ali pozimi zopet zgrinjale na ulice nezadovoljne vstajniške množice, ne bodo smele izpustiti predsedniške palače, kot so jo lani.

Ne gre si delati iluzij. Julijske volitve bodo porazno obiskane. Že volilna udeležba na zadnjih nekaj volitvah je bila takšna, da je bila legitimnost vprašljiva. Kaj če bi bila udeležba na julijskih volitvah še nižja, torej nekje pod 40 odstotki? Bo potem predsednik republike še vedno trdil, da nič ni tako pomembno kot čimprejšnja vlada s popolnimi pooblastili? Sploh pa sama volilna udeležba ni edini problem legitimnosti, ampak so to še bolj resno omejene možnosti izražanja volilne namere posameznih skupin volivcev. V Evropi, na katero se predsednik tako rad sklicuje, se resno ukvarjajo z vprašanjem, kako na volišča pripeljati ali vrniti mlade. Mar predsednik republike pričakuje, da se bodo mladi odpovedali poletnim počitnicam, da bodo lahko izbirali med tistimi, ki so že doslej kolobarili v politiki? Občutek marginalizacije in izločenosti žrtvovanih mladih generacij bo predsednik Pahor s svojo samovšečnostjo še poglobil.

Vsekakor se velja bati politikov, ki pričakujejo, da bodo volivci (vsi, ne samo mladi!) prekinili ali prestavili dopust zato, da bodo lahko izrazili svojo volilno izbiro. Še bolj se velja bati volivcev, ki so pripravljeni prestaviti ali prekiniti dopust, da bodo lahko nesli glas »svojim«. Če čemu, bi te volitve morale biti namenjene prav izrinjanju takšnih fanatičnih, nekritičnih, zaslepljenih volivcev in njihovih voditeljev na obrobje političnega dogajanja in odločanja.

In navsezadnje, če hočemo s temi volitvami narediti vsaj minimalen premik, morajo imeti novi igralci možnost, da se predstavijo in participirajo. Predvsem pa morajo imeti volivci možnost, da te nove igralce spoznajo. Da ne bodo kupovali mačka v žaklju.

Nekateri novi ali napol novi igralci (Bratuškova, Šoltes, Cerar …) že snubijo volivce. A ti so za zdaj obravnavani kot sramežljive kmečke neveste, ki vidijo ženine gole šele, ko dahnejo usodni da. Dobro. Morda se volivcem vsaj malo sanja, kaj prodaja Bratuškova, kaj Šoltes. Nihče pa ne ve zares, kaj prodaja ta čas najbolj priljubljeni in univerzalno sprejemljivi Cerar. Ta bo očitno odigral vlogo nekakšnega novega Drnovška, ki bo volivcem namesto idej prodajal moralo in lepo dušo. Kar na deklarativni ravni sploh ni sporno. A h komu bo gradil obljubljene mostove ta čas najpopularnejši novi igralec? Ko ga je Bergant v Odmevih vprašal, ali to transidejno sodelovanje vključuje tudi Jankovićevo in Janševo stranko, je povedal: »Poglejte. V politiki, sploh zreli politiki, naša mora še dozoreti do te točke, moraš imeti dialog z vsemi političnimi akterji. Kajti ni pomembno, katera stranka, pomembno je, kaj lahko za Slovenijo naredimo. Je pa res, če je vodja neke stranke recimo na neki način sporen, denimo oba voditelja, ki ste ju omenili, imata težave zaradi, vemo, zadeve s protikorupcijsko komisijo, celo gospod Janša je ta hip pravnomočno obsojen, v tem momentu verjetno tak človek ni kredibilen sogovornik. Potem se pogovarjaš z nekom drugim, pogovarjaš se s stranko in tako naprej.« Lepo zveni. A hudič je v detajlih. Kako je mogoče sodelovati s stranko, ki se brezrezervno identificira s pravnomočno obsojenim kriminalcem? S stranko, ki pred sodno palačo vzklika »Vsi smo Janša!«; ki organizira »znanstvene« kolokvije in ljudska zborovanja, da bi diskreditirala pravni sistem in sodno oblast, da bi rešila svojega voditelja.

Dopuščam, da gre zgolj za nerodno izraženo stališče. A do 13. julija nam ne zanj ne za druge novince ne bo uspelo izvedeti, kakšna vsebina je skrita za sicer všečno embalažo.