Poslednja juž′na

Vlado Miheljak

20. 6. 2014  |  Mladina 25  |  Dva leva

Škof Andrej Glavan je na skrivno kosilo in pogovor o povezovanju povabil prvake pomladnih strank Janeza Janšo, Ljudmilo Novak in Franca Bogoviča.
— (Dnevnik, 17. 6. 2014)

Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi«. Tedaj jim je povedal tole priliko: »Kdo izmed vas, ki ima sto ovc, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. Ko pride domov, skliče prijatelje in sosede ter jim pravi: »Veselite se z menoj, kajti našel sem ovco, ki se je izgubila. Povem vam: Prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.«
— (Lk 15,2–7)

Moram se strinjati s tistimi, ki, čeprav politično motivirano, izjavljajo, da neupravičen odvzem svobode pusti nepopravljivo škodo. Nesporno jo. Torej tudi za Janšo. A ne samo za njega. In za to ni jasno, zakaj je to postalo kar naenkrat poseben in enkraten problem. Zakaj bi bilo potencialno oblatenje nekega prvokategornega politika kaj večji problem kot oblatenje slehernika?

Vsekakor pa se ne morem strinjati z argumentacijo, da primer Janša zasluži posebno obravnavo, ker lahko vpliva na izide volitev. Ta argument je še najbolj invaliden. Tudi procesiranje Sanaderja je vplivalo na preferenco HDZ in izide volitev. In procesiranje Berlusconija tudi. Sploh pa je v Sloveniji, kjer (tudi z obilno pomočjo spolitiziranega ustavnega sodišča) razpada avtoriteta sodstva in sploh pravne države, vprašanje, v kakšno smer se bo razvijal učinek pričakovane spremembe začasnega bivališča Janeza Janše. Dvomim, da bo kaj izgubila njegova stranka. Zelo verjetno bi celo nekaj pridobila. Pa ne zato, ker kot poudarjata JJ in SDS, se povečuje število tistih, ki se želijo včlaniti v stranko, ampak ker bo spet prišlo do prevzemanja znotraj desnice. Če bo SDS doživela v dneh pred volitvami vzgon, bo to skoraj izključno na račun NSi in SLS. Prve ankete že rahlo nakazujejo ta trend. Zato je nerazumljivo, kako nespretno v zadnjih dneh reagirata Novakova in Bogovič. Namesto da bi izkoristila izgubljanje realitetne kontrole Janše in njegovih vernikov (ti so njuni stranki tako ali tako nedosegljivi), skušata kazati solidarnost in kooperativnost. Solidarnost in kooperativnost s kom? S pravnomočno obsojenim kriminalcem? Že takoj ob potrditvi sodbe na višjem sodišču sta pokazala popolno neavtonomnost in nedoslednost. V času kosila sta še govorila, da sodelovanje s pravnomočno obsojenim ni možno, po večerji v Odmevih pa sta že govorila drugače. NSi je enkrat zanikanje razlik do SDS že drago plačala z izpadom iz parlamenta. Sedaj je na najboljši poti, da to zgodbo ponovi SLS, ki je doslej vedno znala ohranjati vsaj minimalno distanco do SDS in JJ. Kar se ji je obrestovalo.

A če je še možno razumeti (sicer zgrešeno) taktiko NSi in SLS, da pač hlinita ljubezen, da se ne bi zamerila desnim volivcem, pa je bolj sprevrženo in bizarno početje slovenske RKC. Slovenska RKC očitno podpisuje pakt s hudičem. Ne prvič. Le da tokrat ravno v času, ko rdeči papež deli ukore za koruptivnost znotraj cerkve in v družbi nasploh. Jasno je, da motiv skrivnostnega srečanja z desnim trojčkom ni bilo zgolj povezovanje desnice pred volitvami, ampak podpora pravnomočno obsojenemu Janezu Janši, ki se bo, kot za zdaj kaže, vendarle moral oglasiti na prestajanju kazni na Dobu. V tej posredniški vlogi je slovenska RKC ponovno pokazala svojo neobčutljivost za greh. Namreč, čisto možno je, da se po silnih pritiskih na sodišče na koncu Janez Janša še enkrat izvleče. A osrednji božji trgovski potnik za Slovenijo bi moral vedeti, da morebitna sodno ugotovljena nedolžnost ne pomeni tudi že nedolžnosti pred bogom. Če bi/bo uspelo njegovi obrambi izločiti pomembne dokaze, ki so pridobljeni v skladu s finsko zakonodajo, neskladni pa so menda z ustavno zagotovljenimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, uveljavljenimi v RS, to še ne pomeni, da ti dokazi niso resnični in zato moralno nerelevantni.

Danes se zelo dobro ve, kdo je bil v času balkanskih vojn trgovec s smrtjo. Ve se, skozi katero pisarno je potekala trgovina z orožjem, v kateri pisarni se je v velikomestnih številkah štel denar, ki je le v neznatnem deležu priromal v državno blagajno. Janezu Janši se za sume globoke vpletenosti ne bo treba nikoli več braniti pred sodiščem. A za božjo šibo princip zastaranja grehov ne velja. Morda bodo drugi odgovarjali za bratske prodaje in astronomske odkupe ničvrednih firm, on ne. A to ga ne razbremeni pred božjo roko. Morda bodo drugi odgovarjali za preplačane ničvredne parcele … No, škofu Glavanu ostaja alibi iz evangelijske prilike, kako je tudi Jezus učil, da je kosilo z enim grešnikom plemenitejše dejanje kot s stotnijo bogaboječih vernikov.

Janša je preveč problematična figura v novejši slovenski zgodovini, da bi si zaslužil krivično, nekorektno sojenje, ki bi ga, ko bi proceduralno padlo, formalno razbremenilo krivde in mu dalo odpustke za nazaj in za naprej. Če bi se to zgodilo, bi slehernik prestregel jasno sporočilo: V Sloveniji je korupcija način življenja. Znajdi se, kot se znajdejo veliki in močni!

Prav zato je v labirintu pravniških formalnih prepirov o političnih posledicah izvrševanja pravnomočne sodbe izstopalo opozorilo dr. Udeta na TVS: »Ja, ključno je le, ali je storil dejanje ali ne. Ne pa, kakšne posledice ima to za politično življenje.«