Neodvisno nebo

Heni Erceg

14. 8. 2014  |  Mladina 33  |  Hrvaška

Novinar tednika Novosti se ni prav nič zmotil, ko je zapisal, da pri nas ob obletnicah vojaških zmag vse po vrsti rutinsko zapusti razum in možgane skupinsko spustijo na pašo. Tako je bilo tudi avgusta letos, tik pred dogodkom, ob katerem Hrvate prevzame največji kolektivni zanos, pred obletnico Nevihte, vojaške operacije, s katero so pred 19 leti državo osvobodili izpod oblasti srbskega okupatorja. Ob tej priložnosti je obrambni minister nekdanjim soborcem napisal odprto pismo, da bi preprečil znani scenarij množičnega izžvižgavanja oblasti, ki jim menda – prekleto komunistična, kot je – jemlje s trudom priborjene pravice. Omenjeni minister je pomembno poslanico napisal, Jutarnji list pa jo je objavil. V njej piše, da je Hrvaška danes država, ki doživlja razcvet, njena vojska pa je modernizirana. Potem minister, prav tako podkrepljeno z dejstvi, ugotavlja, da borci med Nevihto niso zagrešili nobenih organiziranih vojnih zločinov, kajti »mi smo svoje po vojaško opravili in ljudje so se razšli«.

In res, ob silovitem napadu »osvoboditeljev« se je »razšlo« vseh tistih 200 tisoč Srbov in še do danes se niso vrnili. Politični predstavnik tukajšnjih Srbov, dr. Milorad Pupovac, ki ga niti letos niso povabili na proslavo v Knin, je v zvezi s tem cinično pripomnil, da bi se, če bi odletelo 200 tisoč ptic, verjetno kdo vprašal, zakaj in kam so odšle. Obrambni minister v pismu seveda podcenjuje pomen tega dejstva, se pa spominja strahotnih nevarnosti, ki so med Nevihto grozile hrvaškim vojakom. Kdo jih je torej ogrožal? Menda ne tiste »ptice« na begu? Ne, pač pa kače! Minister se sploh ne šali, ko pojasnjuje, da so spali na odprtem, nevarnem, sovražnem območju, ki ga naseljujejo kače, toda pogumni fantje so jih, se je pohvalil, v enem samem dnevu ubili kar 68. Kač, kakopak. Na koncu je, v podporo neodvisni moči Hrvaške vojske nakracal še poetično boksarsko metaforo o tem, kako se je med vojno oblikovala dobra, prožna vojska, ki je »kakor Vladimir Kličko trdna in ponosna in zna krepko udariti«.

Toda oh, komaj so ministrov prispevek natisnili, se je v Kninu že začel običajni desničarski sejem, imenovan proslava ob obletnici Nevihte, na katerem so premiera in ministre spet pozdravili z divjaškim žvižganjem, nebo pa so parali zvoki mogočnega hrvaškega letalstva – beri preostalih dveh MIG-ov 21. Potem pa je eno od letal bolestno zacvililo in ... tup! Ubogi stroj je strmoglavil, na vso srečo ne na glave »najboljših med Hrvati« in državnega vodstva, ki je bilo tam za okras, ampak na bližnji travnik, vendarle pa tik ob hišah prestrašenih krajanov. Potem je nejevoljni obrambni minister nekaj tarnal o odstopu, ker ta stara škatla menda sploh ne bi bila smela vzleteti, saj ji je že davno potekel rok uporabnosti, poleg tega pa ni dolgo, kar se je že zrušil MIG, pri čemer je bila hudo ranjena neka ženska, ki je delala na polju. Medijski jurišniki Jutarnjega lista so ob tem nemudoma napovedali vojno vladi, češ da je kriva za kleščenje vojaškega proračuna, Rusijo so samozavestno razglasili za novega sovražnika in sporočili, da se morajo vse članice Nata pripraviti na boj proti njej.

V standardno kretenskih člankih so »vojaški analitiki« tega dnevnika zahtevali takojšnje povečanje proračuna za vojsko s sedanjega odstotka na dva, kajti prav to zaradi ruskih zavojevalcev v ostrem pismu od članic Nata zahteva glavni tajnik te organizacije Anders Rasmussen.

Vojaške medijske enote širijo psihozo, kot da je Vladimir Putin že skoraj zasedel ta konec sveta, še posebej Hrvaško.

Zaradi tega so se vrhovnemu poveljniku Hrvaške vojske, predsedniku republike, takoj zatresle hlače in sporočil je, da mu še na misel ne pride, da bi razpustil vojaško letalstvo – kot je na primer storila Slovenija – in nadzor nad suverenim hrvaškim nebom prepustil kateri od zaveznic, članic Nata. Iz vlade pa so pojasnili, da Hrvaška nima denarja za nakup novih bojnih letal, poleg tega menijo, da državi tako ali tako ne grozi kaka vojaška nevarnost.

Ubogi obubožani Hrvati so zdaj razpeti med potrebo po obrambi suverenosti svojega neba, prazno državno blagajno in grozečo vojaško nevarnostjo, ki preti iz Rusije. Na katero na srečo opozarjajo vojaške medijske enote, ki širijo psihozo, kot da je Vladimir Putin že skoraj zasedel ta konec sveta, še posebej Hrvaško, zato odgovorno promovirajo ameriški ukaz, da morajo vsi brezpogojno vlagati v sodobno vojaško opremo, pri čemer je nujno dobro sodelovanje članic Nata. Ki takole nespametno in brezbrižno za stroške vojske namenjajo le beden odstotek proračuna, zaradi česar je pred kratkim visoka predstavnica EU za varnostno politiko, lady Ashton, potarnala, da ne ve, kaj za vraga se bo še moralo zgoditi, preden bodo članice EU dojele, da morajo prav za obrambo namenjati več sredstev.

No, ravno tega Hrvaška ne razume, ampak se, kot razkriva Jutarnji list, »izmika in kriči: nimamo denarja«, poleg tega vlada vojski denar celo jemlje in ne doume, da »so se pojavile nove grožnje in da nam ne preostane drugega, kot da razvežemo mošnjo«. Tako so torej hrvaški mediji in Američani edini, ki jih skrbi varnost zahodnega sveta; toda ZDA za oborožitev res namenjajo ogromno denarja in dragi ameriški izstrelki spet delajo red v Iraku, Hrvaška vojska pa brezbrižno zapravlja za nujne medicinske polete ali gašenje poletnih požarov. Vendar s tem še ni konec zgražanja medijskih talibanov, kajti premier Milanović je na zahteve Nata, naj Hrvaška za vojsko nameni več sredstev, nadvse hladnokrvno odvrnil: »Če to zahtevajo, naj tudi plačajo!« ali v prevodu: »Fuck you!« Vsekakor njegova najboljša izjava v vsem mandatu. Dokler se ne premisli ...