Danes ne.

Vlado Miheljak

12. 12. 2014  |  Mladina 50  |  Dva leva

Ropanje slabe banke je iniciativa diletantov, pravi profiji jo ustanovijo.
— Bertold Brecht posthumno

No, Brecht je sicer rekel nekoliko drugače. A tisto je zapisal v nekih drugih časih, ko so še bili na eni strani roparji, na drugi bankirji. Prvi diletanti, drugi profiji. Zdaj je prišlo do velikega obrata. Sedaj so eni bankirji in ti isti hkrati roparji. Zadnja velika, verjetno nikoli sanirana finančna in gospodarska kriza, pravzaprav kolaps najšibkejših slojev in držav, se je zgodila zato, ker so bankirji postali hkrati roparji. In ko je bilo vse izropano, so si omislili idejo slabe banke. V kateri slabi bankirji počnejo to, kar se od njih pričakuje, za kar so solidno plačani – ropajo tisto, kar je malega še ostalo v beraških bisagah.

No, vseeno moram vzeti slabe bankirje v bran. Da imajo visoke, pravzaprav nesramno visoke plače, ni velik problem. In predvsem ni njihov problem. Je problem tistih, ki so jih sprejeli in jim takšno plačo dali. Zato naj Bratuškova in Pahor raje molčita, tako kot modro molčijo v SDS. Menim, da so ob vprašanju visokih plač padli na finto vsi, od politike do medijev in javnosti. Namreč, izvirni greh je bil v sami ideji, da se bančni sistem sanira na tak način. Nesebična pomoč je vedno in od vedno draga. Najdražja za revne in šibke. Zato menim, da se po nepotrebnem ukvarjamo s plačami, ki niso problem slabih bank, ampak posledica njihove ustanovitve … Še več. Kot kažejo anomalije, ki curljajo v javnost, bi bilo celo bolje, če bi jim takšne ali višje plače nakazovali pod pogojem, da ne bi nič delali. In s tem ne bi mogli delati škode. To bi trenutno nekaj stalo, a bi se na dolgi rok obrestovalo. A če visoke plače niso velik ali vsaj največji problem, to še ne pomeni, da s slabo banko ni problem. Je, in to velik. S slabimi bankirji smo spustili v hišo cinično »kaj-nam-pa-morete« mentaliteto, ki smo jo doslej od zunaj opazovali in le delno čutili. Namreč, mentaliteto, ki ima ena merila zase, za svoje delovanje, druga za tiste, ki jim prihaja nudit »pomoč«. Sicer pa zadevo dobro poznamo od tam, od koder prihaja imperativ novega svetovnega reda, nova svetovna religija. Kajpak iz Amerike. Združene države denimo podpirajo mednarodno sodišče za vojne zločine (ICC). A le do tja, kjer ne zadeva njih. Kot globalni policaj pač niso pripravljene omejevati svoje suverenosti in arbitrarnosti v mednarodnem delovanju z določili t. i. Rimskega statuta. Zato ga niso ratificirale. ZDA podpirajo naprezanje planeta za okoljsko ravnovesje, a do tja, kjer ne zadeva njih. Zato niso ratificirali kjotskega protokola, ki podpisnice zavezuje k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, kajti to bi omejevalo njihov ekonomski interes. In ne nazadnje, ZDA ne le podpirajo, ampak zapovedujejo popolnoma svobodni trg, ki je tako rekoč ameriška državna religija. A le do tja, kjer še ne zadeva njih. Ko je pred leti prišlo do jeklarske krize, so zaprli trg za kvote tujega jekla. Tudi za Slovenijo.

Torej, ne plače, drugi dve stvari bi morali dovolj hitro, dovolj korenito in kar najbolj glasno razjasniti v zvezi s slabo banko. Najprej vprašanje kolizije interesov, ki ga omenja poročilo KPK. DUTB, katerega izvršni direktor je Torbjörn Mansson, je sklepala milijonske svetovalne pogodbe s podjetjem Quartz+Co, katerega solastnik je prav on. Ni težko preveriti obojega (solastništva in svetovalnih pogodb). Manssonov cinični odgovor, da je zgolj manjši solastnik, je invaliden in ciničen. V Slovenijo prihaja v imenu Evrope, ki bi nas učila transparentnosti in učinkovitosti. Slednje mu sicer ne manjka, a jo izkorišča za izčrpavanje dežele gostiteljice. In povrh po domače kadrujejo. Brez transparentnih, zakonsko določenih razpisov. Tudi take, ki so še tik pred tem služili na račun DUTB ali izbirajo kar sami sebe. In nasploh povezanim ali tudi nepovezanim osebam, svetovalcem, agencijam in pisarnam izplačujejo fantastične vsote za računovodske storite, za odnose z javnostmi, za odvetnike, za … Še huje, najemajo tudi storitve bank, ki so povzročile kreditno luknjo, ki jo zdaj plačujemo davkoplačevalci in zaradi katere smo si nakopali na glavo slabo banko.

O.K. Ampak to so male lopovščine, to znajo tudi domači »strokovnjaki«. To smo vse že videli, slišali brali … čutili v svojih denarnicah. Za to pa ti res ni treba uvažati drage tuje pameti. Res šokantno je, da ne grozi vlada kliki na DUTB, ampak obratno, da ona grozi vladi. Po poročanju POP TV (9. 12. 2014) naj bi »slovenskim vodilnim politikom celo povedali, da imajo zelo dobre povezave z mednarodnimi finančnimi institucijami, recimo bonitetnimi hišami, in da jih bodo, če bo treba, tudi uporabili. Kar bi lahko imelo, recimo, da bi v najslabšem primeru prišlo do znižanja rejtinga države, lahko za nas precejšnje posledice. In te grožnje so naši politiki vzeli očitno zelo resno, sploh ker so od ene od tovrstnih institucij pred kratkim dejansko dobili dopis, ki je po eni strani presenetljiv, po drugi pa predvsem zaskrbljujoč«. Če so bile, tudi v najbolj subtilni obliki, res nakazane takšne grožnje, je treba te gospode promptno nagnati iz dežele ter histerično in sistematično obveščati institucije EU o neznosnih, mafijskih pritiskih instituta slabe banke na deželo gostiteljico. Navrženi sum je preresen, da bi zgolj odmahnili z roko, zato mora vlada kar najhitreje priti na plano s potrditvijo ali kategoričnim in prepričljivim zanikanjem govoric. Če ne bo, se bo morala spet na hitro organizirati vstajniška civilna družba in nagnati njih – gostitelje.

Kajti diskreditirani slabi bankirji ne bodo odšli sami. Na novinarsko vprašanje, ali vidi razlog za svoj odstop, je izvršni direktor Torbjörn Mansson odgovoril s ciničnim nasmehom: »Danes ne!«