28. 8. 2015 | Mladina 35 | Žive meje
Umetnost in resničnost
Umetnik, ki bi rad dejansko spreminjal svet, ima zato pred seboj precej težje delo kot le sem in tja razpizditi kakšno skupino ljudi
Ne spomnim se več, kdaj sem začel povezovati umetnost z uporništvom. Morda so me na to idejo napeljali ameriški gangsta raperji, morda saksofonsko cviljenje Johna Zorna ali pa tisti »Fuck you I won’t do what you tell me!« skupine Rage Against the Machine. Naj je šlo za razfukavanje kioskov Klemna Klemna ali pa za vragolije japonskih nojzerjev The Boredoms, katerih pevec je nekoč prišel na oder kar z buldožerjem skozi steno kluba, moje glasbeno odraščanje so zaznamovali hrupni in moteči liki. Umetnost je bila zato zame nekaj, kar naj bi ljudi brcnilo iz cone udobja. Glasbenik, ki s svojim delom nikogar ne užali, je kvečjemu zabavljač, naloga pravega umetnika pa je biti tisti zajebanec, ki zna prekršiti pravila in družbenim normam pokazati sredinec.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Tone Rački, Ljubljana
N’toko: Umetnost in resničnost
Precej pesimistično intonirani kolumni pod zgornjim naslovom bi sam dodal še nekaj pesimizma. Avtor se v njej sprašuje, ali ima umetnost sploh kak učinek na družbene razmere v katerih deluje in o katerih govori. Zanima ga predvsem tako imenovana angažirana umetnost oziroma glasba. Naj kar takoj povem svoje mnenje: angažirana umetnost nima na družbene razmere ali ljudi prav nobenega neposrednega učinka. Več