Pričevalci

Vlado Miheljak

30. 10. 2015  |  Mladina 44  |  Dva leva

“Vse te migrante v plinske celice in posipat z apnom ali pa kar zažgat.”
— Pričevalec Mitja Z. bi pazil na higienske standarde

“Vojsko na mejo pa streljat.”
— pričevalka Johana M. vidi novo perspektivo slovenske vojske

“Aktivirajmo “Auschwitz Birkenau” in jih peljimo tja.”
— Pričevalec Burut B. se je spomnil novih starih nastanitvenih zmogljivost za begunce

“Rastrelit te autobuse dukler so še pouni! Ko bo 1x ta drhau zuni bo prepozno! Pa še našo vlado skupu dat d bo mir!!”
— Pričevalec Urban V. bi begunsko krizo reševal z avtobusi

“Prou res … kaj nam delajo …. Js bom res začela deliti čaj s strupom ker kar je moje je pa žal moje, mi nau noben na silo vzel ali uničil.”
— Pričevalka Nika N. bi se javila za prostovoljko v čajni kuhinji v begunskih centrih

“Poklat jih je treba.”
— je bil jedrnat pričevalec Dejan F.

Večina bralk in bralcev verjetno zgoraj citirano ljudsko poezijo pozna. Zbirati pa so jo sistematično začeli na portalu Zlovenija. Gre sicer za najbolj odurno in pritlehno pisunstvo, a ga je vredno, pravzaprav nujno, pogledati. Ne zgolj za to, da bi se zgražali, moralizirali, ampak ker iz citiranih modrovanj na FB profilih sledi, da ni več nobenih samoomejitev, celo prikrivanja identitete ne. Ljudje, kot vi in vaši sosedje, znanci, sodelavci. Pač sleherniki, nič posebni, v ničemer, razen v stališčih, izstopajoči. Eden je na selfiju s svojo mamo, drugi na svojem konju, tretji na motorju, četrti na jahti, kakšen s sinkom ali hčerko v naročju, gospa objema svojo frajtonarico, spet druga pozira ob plastičnem dinozavru … Raznoliko, kot je raznolik facebook. A vsi imajo eno skupno lastnost. Bruhajo sovraštvo. In ogenj. Tega skoraj dobesedno. Kajti ob množici idej kaj in kako z begunci, se večina izteče v inačici predloga kako begunce zakuriti in požgati. Zares šokantno pa je, kako ni nobene potrebe po prikrivanju identitete. Sam sem sicer pri navajanju uporabil zgolj začetnico imena, ker obstaja teoretična možnost, da je bila komu ukradena identiteta in bi bil z navajanjem polnega imena prizadet. A ta verjetnost je res majhna. Skoraj nična.

Sicer pa je že nekaj časa znano in potrjeno, da je vse možno in nič sankcionirano. Da sta nestrpnost in sovražni govor dobila polno domovinsko pravico. Ko je državni tožilec zavrnil pregon Sebastijana Erlaha, ki je rešitev begunske krize videl v streljanju beguncev, je Alternativna akademija prosila Vrhovno državno tožilstvo za pojasnilo ali je tožilec ravnal pravilno. In dobila pritrdilen odgovor. Češ, da je treba upoštevati, “da je kaznivo le tisto ravnanje v smeri javnega spodbujanja in razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na določeni osebni okoliščini posameznika in, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir ali pa je storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja in žalitev”. Torej, če, denimo, že glasno navijanje glasbe lahko moti javni red mir, predlog poboja beguncev pač ne. In če ne vidijo problema v netenju in širjenju nestrpnosti, sovraštva, groženj na tožilstvu, je pričakovano, da ga ne vidita ne predsednik republike, ne predsednik vlade. Predsednik republike itak živi v nekem drugem vesolju, predsednik vlade pa ima očitno druge, pomembnejše posle. Morda tudi nabavljanje žice za ograje na mejah, če jim bodo dogovori o regulaciji begunskega toka spodleteli. Včasih se zdi, da nič hudega hoteč Cerar s svojo ekipo zaradi nesposobnosti, nerodnosti in strahu pred gospodarjem noriškega kraljestva dela vse večje neumnosti. Ena takih je predlog spremembe zakona o obrambi, ki vojski podeljuje pooblastila za ravnanja v civilni sferi, kar je že samo po sebi škandalozno. A še huje je, da lahko Državni zbor na predlog vlade “če to zahtevajo varnostne razmere” odloči, da lahko vojska v posebnih situacijah tudi omejuje gibanje oseb ter celo sodeluje pri obvladovanju skupin in množic.

Dobro, situacija je res zahtevna tako za policijo, kot za humanitarce in vse sodelujoče. A vojska bi policijo najbolj razbremenila, če bi prevzela logistiko humanitarne in civilnozaščitne pomoči, za kar je nesporno usposobljena, kjer se je že velikokrat izkazala in za kar ima opremo.

Ker ni realno pričakovati, da se lahko pobuda Radia Študent izteče v uspešno zaključen referendum, ki bi zrušila novelo zakona, bo ta sprememba ostala še dolgo, dolgo po tem, ko bo kriza z begunci mimo. In vsaka parlamentarna večina bo teoretično lahko spustila vojsko nad civiliste. Ne mislim, da je imel Cerar slabe namene, a storil je to, česar nikakor ne bi smel. In česar zlepa ne bo možno odpraviti. Spravljanje vojske v civilno sfero in iz nje je podobno kot stiskanje zobne paste iz tube in vračanje nazaj v tubo. Prvo je enostavno, drugo je zelo težko. Sprememb se bomo zato še dolgo spominjali kot Cerarjevega zakona o obrambi.

Medtem ko se pripadniki humanitarnih organizacij, prostovoljci, policisti, vojaki, gasilci, zdravstveni delavci in vsi drugi soočajo z izjemnimi napori, ki jih prinaša begunska situacija, je iz odprte steklenice pobegnil duh z zatohlim vonjem po spontanem, vsakdanjem ljudskem fašizmu. Ta bo ostal ko bodo begunci že zdavnaj odšli.