Dialog kot monolog

Bernard Nežmah

18. 12. 2015  |  Mladina 51  |  Pamflet

Mariborski župan Andrej Fištravec že poldrugo leto vabi premiera Mira Cerarja ml. na uradno srečanje v Maribor. Misija nemogoče. Vabil naj bi se nabralo že blizu deset, premiera pa od nikoder. Vse drugače je ravnal prvi mož vlade, ko je na dan slavnosti novih planiških stadionov povabil na srečanje gorenjske župane. Toda ti so vsi po vrsti bojkotirali napovedani dogodek. Vlada je namreč pred tem po dolgih pogajanjih sklenila, da občutno oklesti povprečnino občinam. Jasno, župani, ki bodo ostali brez zajetnega dela proračunov, so bili besni. Čemu bi se kot mucki zbrali okoli primusa, ki jih je pred tem povozil kot valjar, in se prazno smehljali v kamere. Seveda to ni vprašanje prestiža, temveč usodna poteza v smeri uničevanja manjših občin.

In kako se je odzval predsednik vlade? »Bojkot županov ni pravi pristop, pomeni zamujeno priložnost za dialog.« - ?????????

Premier Miro Cerar ml. je najprej naročil finančnemu ministru Dušanu Mramorju, da prekine županska pogajanja in sprejme samovoljno odločitev, zdaj pa župane obtožuje, da so se umaknili iz dialoga. Norčevanje iz županov in zdrave pameti! Ali pa je zadeva bolj banalna in izvira iz tega, da gospod Cerar tekom šolanja enostavno ni absolviral pojma politični dialog, saj je zanj to le pogovarjanje med dvema stranema, kjer na koncu močnejša stran sprejme odločitev brez konsenza sogovornika. Cerarjev dialog je tako monarhični princip, v katerem vladar prisluhne prizadetim, potem pa odloči po svoji mili volji.

Toda, zdaj pozor! Ali premier enako komunicira z vsemi župani? Njegova vlada je v osnutku novega gradbenega zakona gradbeno inšpekcijo nad enostavnimi objekti prenesla z državnih na občinske inšpekcije. Preprosto, to je bila zahteva ljubljanskega župana Zorana Jankovića na srečanju z vlado Alenko Bratušek poleti 2013. A glej čudo, medtem ko premierka Bratuškova tej zahtevi ni ugodila, jo je pridno upošteval novi premier. Medtem ko predsednik vlade zahteve drugih županov vse po vrsti ignorira, je ljubljanskemu ugodil, ne da bi se bilo temu sploh potrebno srečati s premierom! Še več, državna agencija za varstvo konkurence je l. 2013 izdala mnenje, da Jankovićeva MOL omejuje oglaševanje pri zunanjem oglaševanju, saj podaljšuje dovoljenja oglaševalcem, ki so jih podpisali brez razpisa. Po novem pa kani Cerarjeva vlada predati ljubljanskim mestnim inšpektorjem izključno ingerenco, da o zadevi odločajo sami!?? Servilnost Cerarjevih do Jankovića je tudi drugod v nebo vpijoča. Nekdanji okoljski minister Miha Jazbinšek je zadnjič na nacionalki dobesedno izrekel, da je Janković prepovedal subvencije za obnovljive vire energije, kot so toplotne črpalke. Vladni »Eko sklad« namreč v interesu zmanjšanja okoljskih obremenitev finančno spodbuja uporabnike po celi državi, da zamenjajo kurilne naprave. A ta državna uredba velja povsod, razen v Ljubljani, kjer velja, da so najvišja instanca občinski in ne državni predpisi.

Še bolj aroganten je vladni predsednik v pogajanjih s policijskimi sindikati. Zdaj je možem v modrem brezplačno ponudil svoje pravno mnenje: »Dobro bi bilo, da se razmisli tudi o tem, da policisti prenehajo stavko.«

Sredi stavke jim svetuje, naj prenehajo stavkati!?!?!??? Vsekakor primer, ki bo šel v anale vladnih pogajanj.

A prvi mož vlade ravna v isti maniri tudi, ko zasliši zahteve širnih zdravniških združenj, ki po škandalu »Baričič« zahtevajo odstop ministrice Milojke Kolar Celarc. Odstop ministrice, ki je na vrh največje medicinske institucije za pol leta instalirala klovna, in ga do ko konca branila. Podobno pri zahtevi kulturnikov po odstopu resorne ministrice Julijane Bizjak Mlakar, ko je ogorčeno izstrelil, da ne bo podlegel ultimatom. Premier Cerar ml. je zgrožen: bolj ko vlada dobro dela, bolj jo napadajo!

In smo spet pri dialogu. Zahteve sindikatov in javnosti so po njegovem nesprejemljive, saj je vendar on ta, ki ve, ki je izključni razsodnik, kaj se v državi dogaja.

V parlamentu pa se je dogajala preiskava NPU pri poslancu Andreju Širclju, ki je segla še na strankarski strežnik SDS. Predsednik parlamenta in Cerarjeva desna roka Milan Brglez je samo skomignil z rameni in dejal, da mora spoštovati zakone. Ko so marca kriminalisti vstopili v parlament in preiskovali pisarno Alenke Bratušek je isti Brglez besnel v drugi viži: »Vsekakor si pa znam predstavljati, da če pride še enkrat do podobnega dogodka, reakcija DZ ne bo ista. In tisti trenutek, ko bi sam dobil takšno zadevo, najverjetneje zdaj ne bi niti pomislil, da bi bil z njo samo seznanjen.“ Časnik »Delo« je njegovo držo povzel v naslovu -Drugič pa le prek mene. Zdaj, ko je prišel drugič, pa je pozabil na usodnost.

A če pustimo samo zadevo, si velja priklicati v spomin serijo drugih preiskav NPU, ki jih ta že leta 2012 opravila pri županu Jankoviću. Tedanji vodja NPU Robert Črepinko je medijem sporočil, da gre za kazniva dejanja v vrednosti več deset milijonov. In epilog? Minila so več kot tri leta, sodnega procesa pa od nikoder. Vsekakor fatalno vprašanje: kaj se dogaja na NPU, tožilstvu in sodišču v primerih, ki so s stališča države vsekakor prednostna? Ali velja zanje posebni lex Janković, ki deluje po načinu ad calendas graecas?