Cerkev, desnica in greh

Vlado Miheljak

8. 4. 2016  |  Mladina 14  |  Dva leva

»Povsod se privadiš, nimam pa posebej dobrega mnenja o Argentincih. Dežela je lepa, ‘folk’ pa zanič.«
— Nekdanji begunec Franc Rode o slabih prebivalcih gostoljubne dežele (Škrabčeva domačija, 30. 3. 2016)

»Imate radi Argentince?«
»Seveda! … Še več, leta 1975 sem se tako zaljubila v nekega Argentinca, da sem mu hipnotizirana sledila vse do Španije, kot ena od tistih podgan, ki so sledile čudežnemu piskaču iz Hamelina. Konkretna ljubezen se je na koncu izkazala za čisto katastrofo, ampak ljubezen do Argentincev mi je pa ostala.«
— Čilska pisateljica Isabel Allende v intervjuju za argentinski dnevnik La Nación, 3. aprila 2016

»Pravni postopki do končne razsodbe še niso končani. Stališče Katoliške cerkve bo razvidno iz vsebine pritožbe na ustavno sodišče, ki bo vložena v zakonskem roku 60 dni od prejema sodbe.«
— RKC se zaveda, da je ustavno sodišče zadnje pribežališče grešnikov

»Največja nadškofija v ZDA Los Angeles bo za spolne zlorabe otrok s strani njenih duhovnikov žrtvam plačala skupaj kar 720 milijonov dolarjev.«
— Ameriške škofije niso iskale zaščite pred odgovornostjo za grehe in zločine svojih pastirjev na ustavnem sodišču (STA, 20. 2. 2014)

Si predstavljate, da bi kakšen begunec, ki bi zaprosil in dobil v Sloveniji politični azil, prostodušno izjavil o deželi gostiteljici, da se sicer privadiš, a da nima dobrega mnenja o Slovencih. »Dežela je lepa, folk pa zanič!« Če bi kaj takega slišali od kakšnega azilanta pred zadnjim avtobusarskim mitingom, se dolgo načrtovani napovedovani shod združene desnice ne bi končal tako klavrno (kakšnih dva tisoč najbolj gorečih vernikov), kot se je zadnji, ampak bi napolnili Trg republike vsaj tako kot so ga v času druge Janševe vlade vstajniki.

A Rode kot Rode. Je zgolj kričavi simptom slovenske RKC. Z ničimer več ne more presenetiti. Vse možne bizarnosti, sprijenosti, verbalne agresivnosti je že izpričal. In nobene izjave ni potegnil nazaj; ničesar obžaloval. No, v obrambo ali vsaj olajševalno okoliščino mu lahko štejemo, da dejansko onkraj načelnih fascinacij nima dobrega mnenja tudi o lastnem narodu. Saj se spomnite izjave: »S takim narodom nimamo kaj početi …,« ki jo je izrekel, ko je leta 1999 osiral čez javno šolo. No, skrajno žaljiva izjava o argentinskem »folku« bi morala predvsem skrbeti in zanimati njegove argentinske rojake, ki so tako kot mladi Rode po begunski kalvariji prišli v gostoljubno Argentino. Za primerjavo je vsekakor zanimiva izjava znane čilske pisateljice Isabel Allende, sicer nečakinje Salvadorja Allendeja, o Argentincih. Namreč, med Čilenci in Argentinci oziroma med deželama obstajajo tradicionalna tenzija in celo odprta obmejna vprašanja. Podobno kot med Slovenci in Hrvati. A tam je konfliktnost predvsem hrana za plebs; za bebce. Intelektualci te stereotipe presegajo. Rode se je spet samoumestil med prve.

A vseeno, dobro, da ga imamo. Rodeta namreč. Novejšo zgodovino sta zaznamovala dva velika garanta, da levica (pač stranke, ki nabirajo leve glasove) živi in se redi. Eden je kajpak Janša, drugi Rode. Ko je Rode odšel »v generalštab«, kot se je izrazil z vojaškim terminom, sem (napačno) napovedal, da se bo to poznalo na politični tržnici. Da bo levici (karkoli to že je) manjkala točka animacijskega potenciala. No, v zadnjem času Janša sam poskrbi za animiranje nasprotnikov in po novem celo za averzijo potencialnih zaveznikov. Prvič je na desnici zares čutiti nemir. Pojavlja se kritična masa ljudi, ki menijo, da Janša ni Mojzes, ki bi lahko popeljal svoje ljudstvo čez Rdeče morje. Pač, da se mora desnica prenoviti.

Vsekakor pa je prenove potrebna tudi slovenska RKC. Za hip se je zazdelo, da bo Zore nekakšen mali Frančišek, a se je hitro izkazalo, da so pričakovanja nerealna. Prvič se je to eksplicitno pokazalo ob rasističnem in nestrpnem izpadu murskosoboškega škofa Štumpfa na začetku intenzivnih migracijskih tokov čez našo deželo. Takrat ga je Zore pokril in se poistovetil z izjavo (češ da je Štumpf »samo drugače povedal to, kar mislim tudi jaz«) in pripomnil, da so slovenski škofje glede teh vprašanj (islam, begunci) povsem enotnega mnenja. Torej se očitno strinjajo in istovetijo s Štumpfovim izpadom. In to v času Frančiška, ki je za veliko noč obred simbolnega večernega umivanja nog opravil v domu za prosilce za azil v Castelnuovo di Porto pri Rimu. Noge je umil tudi trem muslimanom!

A slovenska RKC je dokončno padla na izpitu iz moralke pred kratkim, ko je vrhovno sodišče zavrnilo revizijo nadškofije, škofije in župnije, ki jih je sodišče obsodilo na plačilo odškodnine žrtvi pokojnega duhovnika Karla Jošta, ki je bil obtožen spolne zlorabe otrok. Ni bilo dovolj perverzno že, da so sploh oporekali odgovornosti. Po izreku razsodbe vrhovnega sodišča so napovedali pritožbo na ustavno sodišče. Torej namesto da bi se slovenska RKC spokorila in opravičila žrtvam, tako kot po papeževem zgledu ravnajo novi škofje povsod tam, kjer so se dogajale množične zlorabe otrok (v Veliki Britaniji, v Nemčiji, na Irskem, v ZDA …), skuša s pravnimi akrobacijami pobegniti od odgovornosti. Obseg duhovniških zlorab je res epidemičen in presega statistično verjetnost pojava v (odrasli moški) populaciji. Zato škofije po svetu skušajo doseči z žrtvami pobote, prevzemajo moralno in materialno odgovornost in plačujejo gromozanske odškodnine. Samo v ZDA so po podatkih ameriške škofovske konference od leta 2004 plačali več kot tri milijarde dolarjev odškodnin! Odškodnine dosegajo zneske do milijon dolarjev na žrtev. Pri nas RKC oporeka odgovornosti do žrtev. 80.000 EUR odškodnine za pohabljeno življenje žrtve je za slovensko RKC očitno preveč?! US bo še enkrat na veliki preizkušnji.

No, vse v slovenski RKC le ni tako enobarvno in enoglavo. V prejšnji številki Mladine je pater Branko Cestnik pokazal, da je tudi znotraj slovenske RKC možen drugačen, avtonomen pogled. A ne samo zaradi opozoril na nesprejemljivo pogansko prakso malikovanja smrtnikov na slovenski desnici, ampak tudi zaradi izbire medija, v katerem je izrekel heretične misli, si je prilepil tarčo na čelo. JJ že uporablja priljubljeno osebno orožje. Twitter.