8. 4. 2016 | Mladina 14 | Žive meje
V zagovor protisistemskemu nerganju
Levica apatije svojih volivcev nikoli ni reševala z resno samokritiko, ampak je zanimanje vzdrževala s svežimi obrazi in slogani
Grega Repovž v prejšnjem uvodniku opozarja na problem, ki že dolgo pesti Slovenijo –vsegliharstvo. To je tista vstajniška »vsi so isti!« drža, ki v skupni koš strpa vse politične in gospodarske elite ter jih simbolno odpošilja v gulage. Kot pravilno ugotavlja, lahko prav takšni slogani pomagajo priti na oblast najhujšim populistom. Kjer ni možno ločiti med boljšimi in slabšimi politiki, bo najbrž zmagal najglasnejši. Če nismo pazljivi, se nam torej lahko zgodi, da postane edino sprejemljivo vodstvo za našo uporniško državo kombinacija Pahor-Janša. Če so že vsi isti, naj vsaj zmaga nekdo, ki nas bo zabaval s svojimi tviti in nastopi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Dr. France Križanič, Ljubljana
V zagovor protisistemskemu nerganju
Na strani 33 pod rubriko »Žive meje« N’toko v kolumni z naslovom »V zagovor protisistemskemu nerganju« med drugim zapiše: »Saj je bilo že od začetka jasno, da bo Cerarjeva vlada katastrofalna, da bo SD še naprej krokodilje leglo in da bo Mramor pač Mramor.« Več