Vojna informacij

N'toko

29. 7. 2016  |  Mladina 30  |  Žive meje

Novinar Jean in urednik François sta ravno zaključevala še en zaspan dan na pariškem uredništvu. Pograbila sta jakni in se odpravila na kebab, ko je Françoisu zazvonil telefon. »Napad z nožem? Kje, kdo? ... Jean, hitro objavi en breaking …« »Kje, kdo?« »Ne vemo, samo objavi nekaj, hitro, preden nas drugi prehitijo!« Medtem ko je pošiljal ljudi na teren in čakal povratne klice, si je živčno momljal: »Bog, prosim, naj bo nekaj resnega … že od zadnjega napada nam padajo rejtingi.« Leto 2021 je bilo slabo za medije, ti so se držali na površju le še po zaslugi popolnoma histerične in od sekundnega dotoka informacij odvisne javnosti. Prvi telefonski klic je prišel že v treh minutah. »Za zdaj se govori o 18-letnem Maročanu, ki je ubil razredničarko z olfa nožem. Policija še ne poroča o razlogih za …« Urednik ga je nejevoljno prekinil. »Dobro, ni ne vem kaj, je pa terorizem! Najdi kakega očividca, kdo je moral slišati kak Alah Akbar ali karkoli že, pa kakšno fotko, hitro … Jean, kar napiši, da sumimo ISIS …«

Nekaj tisoč kilometrov stran v sirskem mestu Raka je novica hitro zakrožila. »Omar, pohiti – nov napad v Franciji!« Abdul Rahim je komaj izrekel besede in njegov kolega iz PR-oddelka je že z laptopom v naročju evforično klikal povezave svetovnih medijev. Zunaj so kljub pozni uri odmevali streli in skozi okno improvizirane pisarne je vsake toliko časa vstopila svetloba oddaljene eksplozije. »Je bil naš človek?« »Koga briga, mediji že pišejo, da gre za teroristični napad! Hitro, tvitni, da smo bili mi, preden najdejo kakšne druge dokaze!« »A dam še kakšno sliko zraven, da bo večji reach? Naredimo videoizjavo? Z nožem ali puško?« »Pusti, bomo dali potem v komentarje, zdaj nimamo časa!« Naslednjih nekaj minut po tvitu je trajalo celo večnost. Rako je vmes stresla nova eksplozija, tokrat bližje bazi, a fanta nista niti za sekundo odmaknila pogledov z ekrana. Čakanje je bilo kmalu nagrajeno z direktno tviter repliko francoskega predsednika: »Francija dobro! Evropa dobro! ISIS zlo! Teror zlo! Vojna vojna vojna!« Oglaševalca sta se navihano spogledala in si stisnila petko. »Juhu, vojna gre dalje! Posnameva zdaj še tisti video?« »Ok, poglej najprej, če je še kakšno pivo v hladilniku … zaslužila sva si ga.«

Francoski predsednik, 66-letni @NicolasSarkozy, se je medtem ravno odpravljal na tiskovno konferenco. Že triindvajseti govor na temo terorizma v zadnjih desetih mesecih je le ošvrknil s pogledom »Francija dobro … Evropa dobro … ISIS zlo … vojna vojna vojna …« Odkar so sprejeli konvencijo, da politični govori ne presegajo dolžine 140 znakov, je vse postalo lažje. Obrnil se je k svoji svetovalki: »Marine, je izredno stanje že razglašeno? Ne čakajte spet na naslednji dan, da spravimo reformo dela čez parlament. Če zamudimo to priložnost, bo morda spet minilo nekaj mesecev, preden bomo lahko mimo sindikatov podaljšali delovnik na 70 ur.« »Brez skrbi, gospod predsednik, glasovanje že poteka.« Pomirjeni Sarkozy se je pred odhodom na tiskovno konferenco še enkrat ustavil pred oknom predsedniške pisarne in si v odsevu popravil frizuro. Mesto na drugi strani odseva je bilo prazno in tiho, le modri sij policijskih siren je občasno osvetljeval ulice. »Ah, migranti … kako že pravijo Američani? Can’t live with them, can’t live without them.«

Dobrih 1000 kilometrov stran sta v ljubljanskem kafiču sedela heglovski marksist in anarhistični antropolog. S telefonom v roki sta eden drugemu komentirala objavo novice iz Francije na facebook profilu @ Socialist_memes. »Vidiš, da je bila napaka misliti migracije kot humanitarni podvig! Humanitarizem potrebuje za svoj objekt nedolžno žrtev, ki hvaležno vzame košček kruha itd. itd. Ta liberalna fantazma se popolnoma podre v sekundi, ko se migrant preneha obnašati kot žrtev, ali celo sam postane napadalec.« Antropolog s polnimi usti arašidov je odvrnil, da se strinja, »ampak se mora levica vseeno boriti proti podobi migranta napadalca, ki ogroža varnost Evrope. Tudi to je fantazma. Takšna medijska histerija na eni strani spodbuja posnemovalce, kar je strategija Islamske države, na drugi pa omogoča suspenz demokracije, kar je strategija političnih elit.« Heglovski marksist se je strinjal, a dodal: »Že že, ampak to je slaba tolažba za peščico ljudi, ki so dejansko bili napadeni. Širjenje protiislamske histerije bo statističnim dejstvom navkljub neizogibno – ljudje se počutijo oblegani, tudi če v resnici niso. Zato bi bilo bolje nadzorovati migracije in urediti razmere na Bližnjem vzhodu.« Antropolog ugovarja: »Pa saj to Evropa poskuša storiti že ves čas, in točno to je pripeljalo do sedanjega stanja! Karkoli storimo, ne bo možno preprečiti ne migracij ne nasilnih izbruhov posameznikov, slednjim pa lahko vzamemo politično moč, tako da jih nehamo povezovati z ekstremističnimi organizacijami. Za alternativo večni vojni na Bližnjem vzhodu in nasilju v Evropi bo treba ustaviti varnostno histerijo in preusmeriti pogled na domačo politiko. Diskurz humanitarnosti res ni mogel preglasiti diskurza varnosti, saj oba črpata iz istega ideološkega bazena – lahko pa ga utiša diskurz egalitarnosti…«

Ko se je v debati še tretjič ponovila beseda »diskurz«, pa jo je prekinilo glasno kričanje pred lokalom. Filozofa sta stekla na teraso, kjer je lastnik ravno miril begunca, ki sta se tepla za zadnjo cigareto v škatli. Turisti in študenti Erasmusa so prestrašeno vstajali izza miz. Le nekaj sekund je trajalo, da je na prizorišče pridrvelo trideset uslužbencev mejne policije Frontex v spremstvu prostovoljcev Slovenske filantropije. Poveljnik je poskušal od prostovoljca izvedeti, kaj se je zgodilo. »Ne vem, ampak hitro moramo nekaj narediti, preden nas prehitijo druge nevladne organizacije.« »Prav imaš!« Policaji so lokal izpraznili s solzivcem, prostovoljci pa razdelili sanitarne robčke. Direndaj se še ni dobro pomiril, ko so novinarji že molili mikrofon pred lastnika lokala in ga prosili za izjavo v dolžini enega tvita. Ta se je, še vedno zadihan, ozrl nad šotorsko naselje, ki se je razprostiralo po vsej dolžini ulice, in potožil: »Breaking: Nisem rasist, ampak odkar je Slo dobila 3 milijarde evrov za zadrževanje migrantskega toka, imam same težave. #slovenija_zapri_meje«.

Ura je odbila polnoč in za večino ljudi se je končal še en večer na internetu.