Grega Repovž

26. 8. 2016  |  Mladina 34  |  Uvodnik

Trpljenje gospodarstva

Dve neumnosti se že leta ponavljata v Sloveniji. Izrekajo ju vsi po vrsti, z gotovostjo očividca prometne nesreče, ki se vedno znajde na prizorišču, izpraša vse, zvečer, ko zgodbo kot domnevni pričevalec že tridesetič ponovi, pa tudi sam več ne dvomi, da je bil zraven, ko je počilo.

Prva neumnost je, da je slovenski delavec drag, za kar so krivi seveda sindikati, ki hočejo preveč, še bolj pa davki. Ker slovenske plače so grozljivo obdavčene. In ker so pri nas plače domnevno tako grozovito obdavčene, je gospodarstvo manj konkurenčno.

Druga neumnost, evidentna laž, je, da so v Sloveniji zaposleni preveč zaščiteni – nemogoče je odpustiti delavca, ki je zaposlen za nedoločen čas. Gospodarstvo pa zato težje – seveda na tem mestu spet pride beseda, izpeljanka iz konkurenčnosti – konkurira na domačem in mednarodnem trgu.

Obe neumnosti že od nastanka leta 2013 ponavljajo tudi v vladajoči stranki.

Najprej torej k obdavčitvi plač. Ta je za konkurenčnost popolnoma irelevanten podatek. Primerja se namreč povprečen strošek delodajalca na uro dela. Povprečen strošek delodajalca v Evropski uniji znaša po uradnih statističnih podatkih slabih 24 evrov na uro. Znotraj evroobmočja znaša slabih 29 evrov. V Sloveniji je ta strošek slabih 15 evrov na uro. Je to mogoče – kar pol manj kot v povprečju v evroobmočju?

Težav s konkurenčnostjo zaradi cene dela v Sloveniji ni. Še več: ker smo konkurenčni prav na tem področju, ker torej imamo nizko ceno dela, Sloveniji raste izvoz. Ne zato, ker bi imeli dobro vlado, ampak ker so naši delavci poceni. To je naša konkurenčna prednost. Ne pridnost, tehnološka razvitost – poceni delavci, a z vsemi dobrobitmi evroobmočja, to je Slovenija.

Nekonkurenčnost izhaja iz česa drugega. Neprimerno večji problem je z vidika konkurenčnosti znanje jezikov med direktorji. Ja, težko se je dogovoriti za posel, če ne razumeš sogovornikov. Minister bo že vedel.

Seveda pa pravljica o grozoviti obdavčitvi ni slovenski unikum. Dejansko to verjamejo malodane po vsem svetu. Primerljivo je s prepričanjem, da je nakupovati čez mejo ceneje. Čez evropske meje se tako še danes valijo v istem trenutku Nemci in Nizozemci, pa Čehi in Poljaki in seveda Slovenci in Avstrijci – vsi gredo po nakupih na drugo stran, ker tam je ceneje. A vrnimo se k obdavčitvi plač. Nemški statistični urad je prav zaradi trdovratnosti prepričanj o najvišji obdavčenosti nemških plač leta 2014 naredil temeljito raziskavo o prispevkih in davkih na delo, ki jih delodajalci plačajo na 100 evrov bruto dohodka. Glede na ta kriterij se je najvišje na lestvici znašla Švedska, kjer so delodajalci na 100 evrov bruto dohodka plačali 51 evrov prispevkov in davkov na delo. Povprečno so tako leto pred tem delodajalci v zasebnem sektorju v EU od 100 evrov bruto dohodka za prispevke in davke namenili 31 evrov, v območju evra pa 35 evrov. Slovenija se je s 16 evri za davke in prispevke na 100 evrov bruto dohodka znašla pod evropskim povprečjem. Vse navedeno ni nič novega: v Mladini je to popisal novinar Denis Vičič že leta 2014.

Prav enaka pa je neumnost o težavah pri odpuščanju. Delavca lahko delodajalec v Sloveniji odpusti zaradi nesposobnosti ali iz poslovnih razlogov, postopek je preprost. No, vlada zdaj predlaga še odpuščanje zaradi »porušenega zaupanja med delavcem in delodajalcem« oziroma »osebnih razlogov«. Se sploh zaveda, kaj predlaga? Osebni razlogi so definicija diskriminacije! Prepoved diskriminacije je vendar ustavna kategorija. Saj nismo v fevdalizmu ali zgodnjem kapitalizmu, smo leta 2016, sredi Evropske unije, predsednik vlade pa se ponaša z nazivom ustavnega pravnika.

A ne gre zgolj za poimenovanje: gre namreč za uvajanje odpuščanja brez razloga, s tem pa za dejansko ukinitev zaposlitve za nedoločen čas.

Kot bi brili norce iz zaposlenih – dejanski problem v Sloveniji je namreč nasproten: da je normalnih, torej varnih služb, podpovprečno in vse manj. Če bi vlada sledila dejanskemu stanju, ne pa gostilniškim prepričanjem, bi danes delala nasprotno: spreminjala zakonodajo tako, da bi začela siliti delodajalce v zaposlovanje za nedoločen čas. Sploh ker je cena dela v Sloveniji, kot se vidi iz navedenih podatkov, zelo nizka, zelo konkurenčna.