Počutje države

Vlado Miheljak

28. 10. 2016  |  Mladina 43  |  Dva leva

»Dobili bomo tretjo svetovno vojno, če bomo poslušali Hillary Clinton ... Ne bojuješ se več le proti Siriji, ampak proti Siriji, Rusiji in Iranu, drži? ... Rusija je jedrska država, a država, kjer jedrske bombe delujejo v nasprotju z drugimi državami, ki samo govorijo.« — Donald Trump nima najboljšega mnenja o protikandidatki

»Hillary Clinton je ta ukrep podprla na zadnji predsedniški debati v Nevadi 20. oktobra, ko je dejala, da bi območja brez letenja ‘rešila življenja in pospešila konec vojne’. Kot je pokazal Wikileaks, pa je leta 2013 v govoru pred investicijsko banko Goldman Sachs dejala ravno obratno, in sicer da bi vzpostavitev območij brez letenja ‘ubila številne Sirce’.
— Hillary Clinton je dosledna v svoji pregovorni nedoslednosti (MMC TVS, 6. 10. 2016)

»Danes živimo slovensko državo. Toda ta naša država ni prišla kot darilo ... Slovenija se danes počuti dobro.«
— Premier Cerar je na proslavi ob dnevu suverenosti in 25. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije pozabil omeniti, kako se počutijo državljani in državljanke

Iz predvolilne Amerike prihajajo dobri in slabi glasovi. Najprej dobri? Dobro je to, da zelo verjetno Donald Trump ne bo postal predsednik Združenih držav. In slabi? Kajpak ta, da bo Hillary Clinton zelo verjetno postala 45. predsednica ZDA. No, krilatico bi lahko tudi obrnili, ker dejansko ni tako zelo gotovo, kot se v teh dneh razglaša, da je bitka že končana. V vsakem primeru je dobra novica, da eden od njiju ne bo predsednik, in slaba, da eden od njiju bo predsednik. Si predstavljate, kako se počuti tisti del ameriških liberalnih demokratov, ki si preprosto ne more privoščiti, da bi prepustil zmago nedostojnemu Trumpu, a hkrati vedo, kakšna je Clintonova? Tako depresivne volilne situacije, kot je tokrat, v Ameriki zlepa ni bilo. Naj gre feministka volit Clintonovo zato, da ustavi seksista Trumpa? Naj gre pacifist volit militaristko Clintonovo zgolj zato, da ne bo zmagal Trump? In nasploh, naj gre razumen človek volit Clintonovo, da ne bodo kmetavzi s srednjega vzhoda izvolili Trumpa? Težko. A če bo zaradi zadržanosti liberalnejših demokratskih volivcev udeležba nizka, zna imeti Clintonova navkljub za zdaj spodbudnim volilnim sondažam hude težave. Treba se je spomniti, da je bila kljub visoki motivaciji in izjemnim naporom, ki so jih aktivisti in celo pridigarji vložili, da so pridobili veliko število novoregistriranih volivcev afroameriških in drugih nebelih skupin volivcev, ki se praviloma ne udeležujejo volitev, pot do Obamove zmage, ki je na koncu bila kar prepričljiva, vendarle trda. In lažje je bilo v tistem času prepričati tradicionalne demokratske volivce, ki so na preliminarnih volitvah preferirali Clintonovo, da podpre Obamo, kot bo sedaj prepričati liberalne demokrate, da bodo podprli Clintonovo. O. K. Clintonova vodi.

Predvsem zaradi neumnosti, ki jih dela Trump. A nekatere najbolj izpostavljene bodo imele manjši učinek, kot se zdi. Seksistične izjave odvračajo od Trumpa predvsem tiste, ki ga v nobenem primeru ne bi volili. Resnično velika taktična napaka je bilo nespretno in nepremišljeno generiranje konflikta z Latinoameričani. A volivci imajo kratek in selektivni spomin. In ameriški še zlasti. Zato ima Trump še nekaj časa, da popravi kikse. Zadnji pregledi anket kažejo, da se je na Floridi, v eni od ključnih »swing« držav, ki prinese zmagovalcu kar 29 elektorjev, kjer so Latinoameričani zaradi elementarnega antikomunizma tradicionalni volivci republikancev, že obrnil trend in po čisto zadnjih merjenjih vodi Trump. Vodi v Ohio, Teksasu, Georgii. Precej izenačen je boj v Severni Karolini. No, situacija za Trumpa ostaja vseeno zapletena.

Poleg tega da mora dobiti ključne odprte države, mora odvzeti tudi nekaj elektorjev, ki so za zdaj prišteti Clintonovi. Na dan, ko to pišem, ima Clintonova 272 zagotovljenih elektorjev, torej vsaj tri elektorje preveč. Morda mu lahko pomagajo mediji, ki so bili doslej neprikrito ali komaj prikrito na strani Clintonove. Celo voditelji soočenja so bili do demokratke bolj prizanesljivi. Če bi prišlo do kakšnega novega škandala na škodo Clintonove in bi mu v zadnjih dneh mediji posvetili zadostno pozornost, bi bila tekma spet do zadnjega trenutka odprta. In če bi kljub majhni možnosti Trump vendarle zmagal, bi lahko v svojem slogu izjavil: »Premagal sem Clintonovo, premagal sem demokrate, premagal sem medije in – kar je bilo najtežje – premagal sem lastno stranko.« Republikanski establišment in formalna vodstvena struktura stranke še nikoli ni tako neposredno nasprotovala lastnemu kandidatu.

A kakorkoli. Trump je problematičen z vidika ameriške notranje politike. Z vidika ameriške zunanje politike je veliko bolj problematična Clintonova. Zgodba o tem, kako bi lahko nerazsodni Trump zakuhal mednarodne konflikte in vojne, je popolnoma nesmiselna. Ne le zato, ker mu tega ne bi dovolili, ampak zato, ker mu njegova poslovno-trgovska žilica veleva dobre odnose z Rusi, s Kitajci in drugimi velikimi igralci. Če si želite dobre stare hladne vojne, morate navijati za Clintonovo. Clintonova bo generirala konflikte s svetom in obnovila prakonflikt z Rusi. Njeno najnovejše zagovarjanje območja brez letenja ne bi prav nič prispevalo k umiritvi razmer v Siriji, ampak k poglabljanju konflikta z Rusi. K sreči je v ideji osamljena. Še vojska je ne podpira.

In, čakajoč na novo ameriško pastirico svetovne skupnosti, stresa Cerar trivialnosti v ameriškem slogu. Sedaj je na proslavi v Kopru ugotovil, da se država dobro počuti. Česa takega še Trump ne bi butnil. No, nič pa ni povedal o državljanih. A od (duševnega) zdravja ravno ne prekipevajo, če so prebivalci Rateč klicali policijo, češ da neka tujka vsiljivo berači. Dejansko je begunka, ki so jo tihotapci domnevno odvrgli pred mejo, začela rojevati na cesti. Lokalci so še enkrat osramotili nacijo. Kot v Kranju, kot v Šenčurju, kot marsikje drugje. A za zdaj molčijo vsi. Cerar, Pahor, protisplavna liga, cerkveni dostojanstveniki.