Zlata doba

Vlado Miheljak

18. 11. 2016  |  Mladina 46  |  Dva leva

»Upam, da bo Melanii uspelo iz Bele hiše spraviti kič in dvigniti dizajn na višjo raven.«
— Jerca Šantej, mladostna prijateljica ameriške prve dame (Siol.net, 10. 11. 2016)

»Predsednik vlade Miro Cerar je bodoči prvi dami Melanii Trump poslal čestitko in jo povabil, da obišče Slovenijo. ‘Vaš uspeh je zgodovinskega pomena tudi za Slovenijo, prebivalcem naše države pa v veselje in ponos. Prepričan sem, da se bodo tudi z vašo podporo in pomočjo že tako dobri odnosi med obema državama razvijali in poglabljali še naprej.’ Čestitko je včeraj poslal tudi Trumpu, a ga v njej ni povabil v Slovenijo.«
— Premier Miro Cerar bi poskrbel za damski program obiska prve dame. (Delo, 10. 11. 2016)

Da je bodoča prva dama Združenih držav rojena v Sevnici, ni prav velika stvar. Ampak recimo, da so zaradi tega sevniški lokalci lahko zadovoljni ali celo ponosni. A za evforijo ni prostora. Doslej je kakšna patriotska sla ni obsedala. Svojega Trumpa je menda enkrat pripeljala za tri ure na Bled. Ampak v redu. Ljudje imajo navado, da se, kolikor je le mogoče, prilepijo na podobo kakšne znane, uspešne, slavne osebe. Tako so se javljali domnevni davni ljubimci in ljudje, ki bodočo prvo damo poznajo iz prve roke. Med vsemi zapisi, izjavami je najbolj odbita tista, v kateri mladostna prijateljica računa, da bo Melanija očistila Belo hišo kiča in dvignila raven dizajna. Kdo? Melania? Trumpova Melania? Če komu ni jasno, v kakšnem estetskem okolju živi in očitno tudi tvorno sodeluje v oblikovanju, naj pogugla Trumpova domovanja. Recimo zasebni penthouse v Trump Towru. Česa tako kičastega, bizarnega ne najdete niti pri ruskih tajkunih ali srbskih zvezdah turbofolka. In naša bodoča prva dama živi kar najbolj dobesedno v zlati kletki. Je dekorativni element Trumpove parade kiča. No, nič ni videti, da bi ob tem trpela.

A kakorkoli. Ni vredno izgubljati besed. Bolj zanimivo je, da potem, ko so si, vsaj od Eleanor Carter naprej, soproge predsednikov bolj ali manj iskreno in bolj ali manj domiselno izbrale kakšno poslanstvo, s katerim so dale pečat svoji vlogi, Trumpova reducira in vrača poslanstvo prve dame spet v območje »White House Hostess«. V vlogo skrbne gospodinje in prijazne gostiteljice. Prav zaradi tega in tudi nasploh je skrajno nedostojno vabilo premiera Cerarja Trumpovi, naj obišče Slovenijo. Kakšno ponižanje! Kakšna degradacija! Tako sebe kot države, ki jo predstavlja. Cerar kot premier vabi Trumpovo. Kot kaj? Zakaj? Morda zato, da jo bo prosil za posredovanje pri soprogu, ki se menda, kot sam poudarja, razume na gradnjo mejnih zidov in ograj? Ali pa, da bo Cerar organiziral in vodil t. i. damski program, medtem ko bosta Trump in Pahor razdrla kakšno moško o miškah in mucah?

No, Melanija Knavs, točneje Melania Knauss oz. Trump, ne bo silila iz ozadja, ne bo dala svojega pečata petinštiridesetemu predsedniku. Zato je edino smiselno vprašanje, kako razumeti poraz favorizirane Clintonove in vzpostaviti odnos do zmagovalca in bodočega predsednika. Clintonova je kot kandidatka poosebljala ves cinizem, pokvarjenost, odtujenost demokratskega establishmenta in zato izgubila, čeprav je bilo vse narejeno, da zmaga. O.K. Razumemo lahko, da jo je bilo zaradi njenih svojstev in vsega, kar pooseblja, težko voliti. Tudi taktično glasovanje ima svojo mejo, zato je bilo perverzno računati, da jo bodo manjšine in robne skupine kar avtomatsko volile. Analize volilnih izidov lepo pokažejo, kje in v čem je Clintonova zaostala za predvolilnimi projekcijami. Projekcije so pravilno napovedale, kje bo tesno. In odstopanja so bila v glavnem manjša od statistične napake. Problem pa je bil, ker so se izidi v vseh t. i. swing državah izšli v korist Trumpa. Clintonova je izgubila na Floridi, v Pensilvaniji, Ohiu, Wisconsiju in, kot kaže, tudi v Michiganu, torej povsod tam, kjer je Obama leta 2012 utemeljil svojo zmago. Demografski kazalci v exit poll analizah jasno pokažejo, zakaj. Nobenih nenadzorovanih prehodov demokratskih volivcev k Trumpu ni bilo. Le da je za Clintovo glasovalo nekoliko manj mladih volivcev Afroameričanov in Latinskoameričanov, kot pred štiri leti za Obamo. In po drugi strani je kljub pritajenosti ali eksplicitni skepsi večina visoko izobraženih tradicionalnih volivcev republikancev na koncu glasovala za Trumpa. Kandidatura Clintonove se že od vsega začetka ni izšla. Ko so bile na pomlad razlike v javnomnenjskih sondažah v korist Clintonove tesne, je Sanders proti Trumpu stabilno in razkošno vodil za več kot deset odstotnih točk. In lažje bi konservativnejši demokratski volivci dali taktični glas »socialistu« Sandersu kot Sandersovi podporniki Clintonovi. Vsekakor je bil Sanders bolj izvoljiv kot Clintonova.

No, to pa ne pomeni tudi, da je zaradi te ponesrečene kandidature Trump v čemerkoli boljši. Resda bi bilo pod Clintonovo zlasti v zunanji politiki slabo. A pod Trumpom bo vse še slabše. Vsekakor bo slabše na ameriškem notranjepolitičnem prizorišču. Reduciral ali porezal bo Obamovo zdravstveno zavarovanje, radikalno bo spremenil davčno politiko. Nestrpna in ščuvaška govorica je z njegovo zmago dobila domovinsko pravico v javnem občevanju. In čeprav v kampanji ni tako kazalo, bo zelo slabo tudi v zunanji politiki. Potem ko je v kampanji deloval kot volk samotar, se je zdaj začel obkroževati z najradikalnejšimi imeni republikanske stranke, kot so Newt Gingrich, Sarah Palin, Stephen K. Bannon, Stephen Hadley ... Z imeni, ki ne obetajo le poglabljanja nove hladne vojne, ampak celo kakšno vročo.