V postelji z Donaldom

Vlado Miheljak

25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Dva leva

»Kitajska opica Geda, ki jo imajo mnogi za kralja prerokov, je Donalda Trumpa izbrala za novega ameriškega predsednika.«
— Kitajska opica je že teden dni pred volitvami vedela, kdo bo novi poglavar Amerike in sveta (STA, 4. 11. 2016)

»Če je v ZDA zmagal Donald Trump, lahko v Sloveniji zmaga tudi NSi.«
— Matej Tonin se je na kongresu NSi priklonil novemu mamonu krščanskih demokratov

»V prihodnjih tednih in mesecih bomo videli, ali bo vihar omejen na republikansko stranko. Nam, sopotnikom Američanov na globalizirani barki, je usojeno, da delimo njihovo usodo. Uboga Melania, ko je pred dvajsetimi leti zapustila Slovenijo, zagotovo ni pričakovala, da bo postala tragična žrtev neusmiljene boginje Usode. Nomen omen: Melania v grščini pomeni črna, temna. Melania nemo stoji ob možu, ki Ameriko vodi v temo sebičnosti, nestrpnosti in izključevanja.«
— Dr. Peter Lah je v svoji kolumni opozoril, da Trump ne izpričuje niti krščanskih niti demokratičnih vrednot

»Danes popoldne po slovenskem času sta se po telefonu pogovarjala predsednik Republike Slovenije in novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Med telefonskim pogovorom je predsednik Pahor spregovoril tudi z bodočo prvo damo Melanio Trump, ji zaželel veliko uspeha in ji prenesel tudi dobre želje gospe Tanje Pečar.«
— Predsednik Pahor že žanje privilegije rojaka prve dame ZDA

Spet se uresničuje banalna krilatica, da je vsaka, tudi najslabša stvar za nekaj dobra. Tako je izvolitev prostaka Trumpa prvič proizvedla zadržanost in hladno vljudnost tudi pri najbolj slepih evropskih sledilcih in zaveznicah ZDA, kot sta Nemčija in Velika Britanija. Nemčija zaradi zgodovinskega dolga, Britanija zaradi zgodovinskega zavezništva, nista nikoli pred tem izražali kritik, kakršno si je denimo vsake toliko privoščila Francija. Tokrat pa so diplomatsko zadržani, hladni in komaj vljudni v čestitkah tudi tradicionalno najbolj zvesti sledilci. Takšni niso zgolj populistični, demagoški in nestrpni gromovniki, kakršen je Orban, Le Penova, nizozemski skrajni desničar Geert Wilders, voditeljica Alternative za Nemčijo (AFD) Frauke Petry. Predstavniki Pegide pišejo Trumpu, naj jim rezervira zaporniške celice za evropske politične voditelje ... V tej združbi političnih primitivcev so se znašli tudi predstavniki moje dežele. Zato me je resnično sram. Ne toliko zaradi stališč desnice.

Denimo NSi, ki ne skriva navdušenja nad Trumpovo zmago, čeprav je njegova vizija sveta in odnosov kar najbolj blasfemična, bogokletna. In če že krščanski demokrati ne verjamejo opozorilom rdečega papeža Frančiška o poganski in grešni naravi Trumpa, bi morda lahko za začetek prebrali stališča slovenskega »medijskega patra« Petra Laha, ki je že pred volitvami opozoril na skrajno sporno Trumpovo politiko, ki spušča iz steklenice duha nestrpnosti, ščuvaštva, izključevanja. Sploh pa bi, glede na svoj, za krščanskodemokratsko stranko dokaj nenavaden neoliberalno obarvan program s primesmi socialnih amortizerjev lahko čisto dobro shajali tudi s stališči Clintonove. Razlika je le v odnosu do pravice do splava, ki jo Clintonova zagovarja, Trump pa ji ne le nasprotuje, ampak grozi z zapornimi kaznimi za ženske, ki izberejo splav, čeprav je čisto možno, da se je kakšna od priležnic njegovega cvetobera tudi že zatekla k tej rešitvi. O.K., splav. Kaj pa pravica do orožja, vztrajanje pri smrtni kazni, izganjanje muslimanov in ljudi drugih ras, ščuvanje k linču, grožnje z zapiranjem drugače mislečih, norčevanje iz invalidov, poniževanje žensk? Matej Tonin in krščanski demokrati ne razumejo, da Trumpa ne moreš »kupovati« prebranega, kot prašiča, razsekanega na boljše in slabše kose.

A bolj kot stališča desnice je moteča ponižna, neavtonomna, lakajska drža nosilcev političnih funkcij. Cerar in Pahor neutrudno blebetata neumnosti in se slepita. Pahor je povabil Trumpa na obisk v Slovenijo. Cerar prav tako. Tudi v vašem imenu. Če bi do obiska res prišlo, bi se bilo vredno potruditi in mu pripraviti tak sprejem, da si bo zapomnil, da vsak bebec in prostak, pa četudi je predsednik ZDA in slovenski zet, ni dobrodošel.

A kakorkoli že. Mediji se upravičeno zgražajo nad finančno ministrico, ki je v odvisnem razmerju do nekega premetenega bebca, ki svojo čredo (vsaj) psihično zlorablja in se povrh še javno hvali, da ne vodi knjig finančnega poslovanja in ne plačuje davčnih obveznosti. Mediji tudi pravilno ugotavljajo, da je težko v celoti ločevati med ministričinim zasebnim življenjem in javno funkcijo. Po drugi strani pa spregledajo, da resnično odvisno in nevarno razmerje vzpostavljajo slovenski politiki do velikega brata in njegove družice. Recimo, da se Cerar in Pahor lahko zasebno erotizirata ob liku Trumpa in njegove soproge. Cerar ju lahko povabi k sebi domov. Pahor lahko z Melanio izmenja izkušnje iz obdobja manekenstva. Lahko se pogovarjata tudi o pilatesu, o vadbi in negi telesa. A ko gre za državo, nimata svobode. Trump je preveč negativen lik, poln nestrpnosti, predsodkov, strupa, da bi ga kar tako uradno vabili na prijateljski obisk v Slovenijo. Še več. Računajo celo na to, da se bosta Putin in Trump srečala v Sloveniji. Samo še tega nam je treba. Morda bosta na novo na prtiček narisala razrez sveta in vplivnih con. Na slovenski prtiček!

Nekaj je gnilega v naši deželi, če so politični voditelji kot častilci Trumpa pristali v družbi najbolj nestrpnih evropskih politikov.