Slovenija nad vsem

Vlado Miheljak

17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Dva leva

»Ženska teniška reprezentanca ZDA se je po zmagi nad Nemčijo kot zadnja uvrstila v polfinale pokala Fed. ... Nemk pa ni bolel le poraz na Havajih, temveč incident v zvezi z nemško himno, saj so ameriški organizatorji pred začetkom dvoboja pokala Fed Nemkam namenili himno iz nacističnih časov. Ameriška teniška zveza (USTA) se je za napako z napačno himno že opravičila.« — Američani so skušali smiselno prevesti aktualno Trumpovo krilatico America First v Deutschland über alles/Nemčija nad vsem (STA, 13. 2. 2017)

»Smo v času, kot so že prej pred mano omenili, ko imamo cel kup beguncev, ko smo destabilizirani, nihče se ne spomni, da bi jih dal na ladje in jih odpeljal tja, kjer se je problem začel.« — Levičarska poslanka Violeta Tomić je že dobro leto pred ameriškimi volitvami izkazala talent za trumpovsko praktične rešitve (19. izredna seja DZ, 25. 8. 2015)

»On (Trump, op. a.) je tak, ki je jasno povedal: prva Amerika. In tudi pri nas velja, prva Slovenija, šele potem vse drugo. (...) Drži, on se je obrnil k ljudem, hoče zagotoviti delovna mesta. Do tukaj je to gotovo princip delovanja, ki ga v celoti podpiram.« — Socialdemokrat Janko Veber upa, da na naslednjih volitvah dobimo svojega trumpa (Delo, 13. 2. 2017)

No, ne vem, kaj je bilo na teniškem turnirju na Havajih bolj ekscesno: ali sama raba spornega dela besedila ali sprenevedavo opravičevanje organizatorjev, ki so besedilo menda našli na Googlu. Dan po ekscesu so se v izjavah za medije zgražali in čutili ponižane, a posnetek na YouTubu razkriva zgolj, da so igralke in maloštevilni nemški navijači pritegnili pevcu, ki je z nekakšnim trumpovskim naglasom pel Deutschland, Deutschland über alles – pri čemer ni jasno, katero kitico so res peli. Po lastnih zagotovilih tisto, ki velja za današnji čas (Einigkeit und Recht und Freiheit für das deutsche Vaterland!). Najbrž res. A tudi Amere je treba razumeti. Kako bi pa vedeli, da je sporno peti Nemčija nad vsem oz. Nemčija čez vse, ko pa jim dnevno vlivajo v možgane krilatico America First. Kar je pravzaprav variacija istega sporočila.

No, tudi Veber in njegova izjava za Delo, da si želi trumpa za Slovenijo, ni nikakršen eksces, ampak pravilo delovanja. Se spomnite začetkov ljudskih vstaj proti drugim in drugačnim? Kajpak, gre za čas reševanja zapleta v zvezi s pregnano družino Strojan. Izvirni greh niso bile reakcije domorodcev iz Ambrusa, ki niso pregnali le Strojanov, ampak celo takratnega predsednika republike Drnovška, ki je hotel za božič prezebli kopici otrok in nosečih žena dostaviti bivalna kontejnerja. Prebivalci Ambrusa so se zaradi obilice konfliktov in težav počutili ogrožene in ravnali nekako refleksno obrambno. Zares je ksenofobijo spustil iz steklenice socialdemokratski poslanec in župan Janko Veber, ko je državnim organom, ki so na Kočevskem iskali bolj rezervat kot dom za pregnano romsko družino, zabrusil: »V občini Kočevje ni lokacije, kjer bi jih (Strojanove, op. a.) lahko krajani sprejeli.« Ker je politik, ki je to izjavil, pomemben član socialdemokratov, bi realno in upravičeno pričakovali, da se bodo distancirali in ga bodo pri priči sunili v zadnjico. Pa se ni nič zgodilo. Ne samo, da ga niso izključili iz stranke. Še opredelili se niso. Tudi takratni predsednik stranke Pahor je molčal.

Ker je s Pahorjem Slovenija dokončno izgubila socialdemokrate, ki so, podobno kot njihov Veber, levičarji bolj po starem partijskem refleksu in rdečih kravatah na proslavah kot po vrednotah in stališčih, LDS pa je v obeh frakcijah nepovratno implodirala, je danes Slovenija brez levosredinske stranke. In nekaj časa je obetalo, da bo izpraznjen prostor zapolnila »levo-leva« Združena levica, ki pa je hitro potrdila staro leninovsko modrost, da je frakcionaštvo otroška bolezen levičarstva. Raje kot delujejo, se obdelujejo, raje kot opredeljujejo, se sprenevedajo. Kljub temu da v DZ odpirajo pomembne teme in postavljajo vprašanja o stvareh, ki jih drugi spregledajo, zamolčijo, preslišijo, si kredibilnost znižujejo zaradi neodzivnosti na ekscese v lastnih vrstah. Tako je bilo ob nacionalističnem izpadu Violete Tomić, ki je neka svoja obligacijska razmerja svoj čas branila s stereotipnimi obrambnimi držami o manirah onih »južno od Kolpe«. Tako je bilo, ko je mladec iz njihovih vrst žugal z ljudskimi tribunali. In ne nazadnje, tako je bilo, ko je na razpravi Odbora DZ za kmetijstvo in gozdarstvo o TTIP in čezatlantskem partnerstvu leta 2015 ta ista Tomićeva pokazala najbolj zavržno razumevanje političnega boja: vse, tudi ljudi, humanitarne katastrofe, kršenje elementarnih človekovih pravic je mogoče instrumentalizirati v svojih spopadih. In nihče v lastnih vrstah je ni opozoril, da so naše moralne in formalne obveze do beguncev neodvisne od naše politike do ZDA. Še več. Ta eksces so spretno prikrivali.

A ker donedavni moralni teolog na začasnem delu v politiki Cerar verjame, da lahko obnovi in reaktivira volilno telo, če prevzame robato desničarsko govorico in jo udejanja, so bile prva žrtev človekove pravice in človeško dostojanstvo. Njegov partijski tovariš Brglez pa se je iz političnega upornika proti ekscesom v lastni stranki spremenil v politično karikaturo. Potem ko je v imenu človekovih pravic, mednarodnega ugleda države in ustavnih zavez postavil svojo usodo v stranki na nož, se je na koncu umaknil, pobotal, ne da bi se katerokoli dejstvo, ki je do spora pripeljalo, spremenilo ...

No, dragi državljani, koga boste volili na naslednjih volitvah?