Za otroke jim gre

Vlado Miheljak

31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Dva leva

»Štirikrat več za Slovenijo – več spoštovanja mam in očetov, več otrok, višje plače in višje pokojnine.«

— Nova otrokoljubna stranka ima kratek program (24kul, 26. 3. 2017)

»Uvodna slovesnost se je začela z molitvijo za naše družine in voditelje ter podelitvijo bele vrtnice, najvišjega priznanja za prizadevanje za človekove pravice v Sloveniji. Belo vrtnico je dobila Angelca Likovič, ker se je javno zavzela za vse nerojene otroke in pomoč vsem nosečnicam ter dostojanstveno prenesla vse krivice in nasprotovanja, ki ga je bila deležna s strani srditih levičarjev in radikalnih homo-lezbičnih-bi-trans-queer seksualnih lobijev.«

— Nova stranka Za otroke je definirala, kdo so sovražniki ljudstva (24kul, 26. 3. 2017)

»S 100-odstotno podporo je bil za prvega predsednika stranke Glas za otroke in družine izvoljen Aleš Primc, kar je polna dvorana prisotnih članov pospremila z bučnim aplavzom. Primc je pač brez konkurence, vsaj ko je govora o novoustanovljeni politični stranki.«

— Ob aklamativnem izbiranju vodstva nove stranke se marsikomu stoži po dobrih starih časih (24kul, 26. 3. 2017)

»Poglejte, naša stranka si naredi mnenje na podlagi mnenja vseh članov stranke. To pomeni, članom stranke se predstavijo argumenti in protiargumenti glede določene zadeve in potem, kako ljudje odločijo, tako zavzame tudi stranka stališče. Na nek način želimo neposredno demokracijo uvesti v glasovanju v stranki.«

— Predsednik stranke ReSET meni, da se je treba posvetovati s članstvom, ali je stranka prodemokratična ali antidemokratična (TVS, 27. 3. 2017)

Satan nikoli ne miruje. Ko že misliš, da slabše, kot je, ne more biti, pošlje nad milo, pobožno deželo novo in novo gorje. Ne le suše, povodnji, čakalne vrste v zdravstvu, sodne zaostanke, evropske direktive in obveze do severnoatlantskega zavezništva. Še huje. Pošilja novo stranko. In to ne katerokoli, ampak stranko otrokoljubov. Ki tokrat s krilatico, da jim gre za otroke, mislijo nadvse resno, kajti napotili so se v parlament. O.K., oblikovanje strank znotraj ustavnega loka je običajna in rutinska zadeva. Zadnje leto pred volitvami je vselej sezona najavljanja in ustanavljanja novih strank. Od strank iluzionistov do strank hitrega natega, kakršne so zapored jemale »zagotovljeno« zmago Janezu Janši. Slednjih za zdaj (še?) ni na vidiku, prve pa se množijo. Otrokoljubna stranka, ki jo poosebljajo Primc, Zevnikova, Likovičeva, je tipična stranka formata krščanske fundamentalne desnice, kakršne poznamo na ameriški politični desnici in predstavlja desno krilo republikancev. Podobnosti je res veliko.

Temeljna razlika od standardnih evropskih krščanskih demokratov je v tem, da ne oblikujejo političnega boja po krščanskih vrednotah, ampak kar po božjih zapovedih. Pač verski fanatizem, fatalizem, ubrisanost kot programska podstat. K bogu ne molijo, ampak se z njim pogovarjajo. Saj se spomnite izjav Georgea W. Busha, ki je bil globoko ujet v »shemo«, kako je svoj čas izjavil: »Bog mi je rekel, naj udarim po Al Kaidi, in sem udaril, pozneje mi je dal navodilo, da udarim po Sadamu, in sem udaril ...« Kolikšen je domet prve slovenske stranke radikalne krščanske desnice, je težko napovedati. A tisto, kar je gotovo, je hkrati skrajno paradoksno. Stranka bo največ odnesla tistim, ki so njeni botri. Namreč, neposredno Janševi opciji. Zanimivo bo videti tudi, kako se bosta odzvali NSi in SLS; ali bosta radikalizirali svoja stališča in tekmovali v fundamentalnosti ali pa bosta izpostavili desnosredinsko držo in se na tak način razločili. A če za Primčeve ne vemo, ali so zgolj iluzionisti, pa to lahko z gotovostjo rečemo za stranko ReSET, ki je popolnoma zmedena in dezorientirana. Predvsem lepo kaže demagoško razsežnost in predstavo »neposredne demokracije«. Do t. i. javnih vprašanj nimajo izoblikovanih stališč, ampak jih bodo oblikovali sproti, ko se bo in kakor se bo odločilo članstvo. Super! Na primer, obstaja dilema ali smrtna kazen ali ne. Na »osnovi argumentov« se bodo odločili, ali so stranka, ki zagovarja ali zavrača smrtno kazen. Podobno se bodo odločili, ali so stranka, ki dopušča ali zavrača splav; ki je za javno ali zasebno zdravstvo; ki je za permisivno ali restriktivno azilantsko politiko ... Pač, kot je povedal predsednik stranke: »… gre za politično stranko brez aktualnih, profesionalnih ali kariernih politikov, v njej pa so povsem navadni ljudje, ki so prerasli delitve na leve ali desne, bele, črne in mavrične.« Če gre v primeru Primčevih za skrajno krščansko fundamentalno stranko, gre v drugem primeru za skrajno zmedeno stranko.

A kakorkoli. Ne stranka Za otroke, ne ReSET, ne napovedana Kanglerjeva, ne katera druga, ki bo morda še vzniknila, niso stranke, ki bi definirale slovensko politično patologijo in perverzijo. So zgolj njena posledica. Okvir slovenske politične patologije določa zbor etabliranih strank. In temeljno odgovornost ta čas nosita Cerar in njegova koalicija. Ni ključni problem, da se, denimo, po Sloveniji oblikujejo in kot snežna kepa širijo civilne iniciative proti migrantom, azilantom, proti elementarni humanosti. Problem je, da vlada in koalicija nista sposobni in voljni uporabiti avtoritete države, da bi uveljavili zakonodajo in mednarodnopravno zavezo. Sicer pa, potem ko je država sramotno izgnala sirsko družino z otrokom, ki se je rodil v Sloveniji in bi moral zaradi zdravstvenih težav na operacijo, si ni treba delati iluzij o Cerarju, SMC in koaliciji. So združba slabih namenov. In Cerar naj si ne domišlja, da se bo potem, ko bo izgorel v politiki, preprosto vrnil v akademske kroge in se bo vse pozabilo. Zdajšnjo sramotno delovanje ga bo spremljalo, kamorkoli že se bo zatekel ali skril po mandatu.