Ekcesi, premajhni za človeško oko

Bernard Nežmah

7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Pamflet

Miro Cerar ml. je pred tremi leti nastopal kot človek upanja, politik novih manir, borec proti klientelizmu, danes pa kot premier počne vse, da bi onemogočil referendum o drugem tiru. Njegova poslanska večina je za referendumski datum določila 24. september. Zakaj, ko pa je imela na voljo elegantno rešitev, da ga razpiše skupaj s predsedniškimi volitvami?

Zadnje ankete javnega mnenja kažejo, da večina anketirancev podpira referendumsko vprašanje, da pa je vprašanje, če se ga bo udeležilo dovolj volivcev, da bi dosegli zahtevani kvorum. Refleks Cerarja in njegovih je enostaven – izberimo odločilni dan tako, da bo naš projekt zmagal! Kar kaže, da tudi predsednik vlade več ne verjame, da ga ljudstvo še podpira.

Ko je francoski predsednik Charles De Gaulle pred Francoze prinesel referendum o političnih spremembah, ga je večina zavrnila. In kaj je storil velikan odporniškega gibanja proti nacizmu? Preprosto – odstopil je.

Slovenski premier bi lahko izvedel zgodovinsko potezo: svojim poslancem naročil, da postavijo referendum na dan predsedniških volitev, potem pa najavil, da če njegov drugi tir ne zmaga, bo to razumel kot nezaupnico in zapustil vladno palačo. Kakršenkoli bi bil izid, bi dobil ugledno mesto v nacionalni zgodovini.

Če se je doslej uradno boril s SDS, je zdaj v spopadu s celotno opozicijo in anketno večino prebivalstva. Še več, potem ko je sam pobudnike referenduma označil za nagajivce in destruktivce, je ta žargon zavladal v njegovi stranki, ki z novimi žaljivkami oponaša svojega vodjo. Poslanec Branislav Rajić je tako udaril: “Šlo je za falango ostarelih vojakov modernega enoumja.« Biti proti idejam vlade je zdaj povod, da te doleti pljusk zasramovanj SMCjevcev. Prag tolerance do drugačnosti v politiki je nevarno znižan.

A ne le tu. Butasti in odbijajoči lik hrvaškega popevkarja Thompsona je postal povod za čistke na nacionalni televiziji. Zaradi intervjuja z njim je pod pritiski odstopil urednik Igor Pirkovič, toda novi šef nacionalke Igor Kadunc je zahteval še eno glavo - odg. urednice Jadranke Rebernik. Ker direktorica Ljerka Bizilj njegovega ukaza ni izvedla, je svetu RTVSLO predlagal njeno razrešitev. Zakaj?

Intervju naj bi po mnenju varuhinje gledalčevih pravic in sveta nacionalke pomenil kršenje profesionalnih standardov. OK, toda zakaj potem izvesti še serijo uredniških odstavitev? Je mar to tradicija vodenja nacionalne televizije? Spomin si ne prikliče nič podobnega iz njene zgodovine, čeprav je javna televizija napravila tudi nemalo napak in kršila žurnalistične standarde. A to ni njena posebnost, splošna značilnost celotnega novinarstva so tudi kiksi, napake, zmote, nerodnosti ter upravičene in manj upravičene jeze bralcev in gledalcev.

Zdajšnja situacija se kaže kot akt kaznovanja – potrebna je kazen, in to eksemplarična. A odstavitev prve dame programov bi imela zastrašujoče sporočilo vsem novinarjem nacionalke. Če naredite prispevek, ki ga bo svet ali varuhinja ocenila za kršitev standardov, boste leteli. Če so odstavili direktorico programov, potem ni nihče več varen. Posledica bi bila množična vrnitev samocenzure in strahu pred vrhovnikom televizijske hiše.

A je to res nujno? Zgodba z razvpitim Thompsonom ni tako enostavna, da bi lahko vsakdo za njim vpil – ustaš. Ta demonizacija namreč ukine tudi pravno varstvo podjetništva. Mediji poročajo, da je Vrhovno sodišče razveljavilo odločbo nižjega sodišča, ker to ni odločalo o pritožbi organizatorja zoper prepoved njegovega koncerta. Ideja nižjih sodnikov, da zagovornikom desničarskega pevca ni treba zagotoviti pravnega varstva, je tako padla.

Na drugi strani so se pod vodstvom Svetlane Makarovičeve zbrali na kulturni manifestaciji oboževalci rdeče zvezde. Četudi človek misli vse najslabše o tem simbolu boljševizma, bo kajpak prisluhnil besedam velike poetese. Njene puščice so letele v projekt Magne, drugi tir, politike, ki zemljo kmetov predaja v roke kapitalistom. Hm, v tej tiradi se je objektivno pridružila ekologom, civilnim skupinam upora, nehote tudi SDS.

Skrb za okolje, racionalno trošenje proračuna, spodobno življenje delavcev in pridelavo hrane je nad politiko, združi lahko tudi v ideoloških ozirih nezdružljive.

Pred časom je celo vlada tarnala skupaj z Revozom, ker da ne dobi dovolj delavcev za izključno nočno izmeno. Tokrat se je oglasil zdravnik primarij dr. Marjan Fortuna, ki je v časniku Dnevnik objavil jasen in odločen članek o tem, kako ti, ki delajo ponoči, ogrožajo svoje zdravje. Nočno delo je peklensko, torej je od vlade pričakovati, da postavi zanj vsaj močno kompenzacijo v višini visokega plačila.

Cerarjeva vlada teh tonov ne sliši, kot očitno ni tudi Rada Pezdirja, ki je v intervjuju na nacionalki izrekel, da vodja specializiranih tožilcev za gospodarski kriminal ne preiskuje rabot, ki izvirajo iz poslovanja zloglasne Udbe. Ekonomist in publicist je dejal dobesedno: Hari Furlan tega ne počne, ker bi našel samega sebe. Direktni udarec v vrh tožilstva. Javna podoba je povsem očrnjena. So ga v hipu odstavili? Ali pa je Hari Furlan vložil tožbo zaradi tako hudih obtožb?

Ne eno ne drugo. Kot da se ni zgodilo nič. Ali še bolj dramatično: za milijardo je bilo prek NLB opranega iranskega denarja. Dejstvo, ki pod vprašaj postavi celotno delovanje urada za preprečevanje pranja denarja. S čim se za vraga ukvarjajo, če ne opazijo niti milijardnih novcev?