Nacionalka

Vlado Miheljak

14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Dva leva

»Ni šlo za zdrs, ampak hudo kršitev programskih in civilizacijskih standardov. Da zaradi enega primera direktor odstavi direktorico, se mi zdi absolutno pretirano; pričakoval bi bolj podrobno razlago za takšno odločitev.«
— Novinar in programski svetnik Igor E. Bergant meni, da je kršitev programskih in civilizacijskih standardov prehuda, da bi Biziljevo preprosto odstavili (na seji programskega sveta RTVS, 10. 7. 2017 )

»Če se relativizira odgovornost, potem smo relativizirali tudi svojo odgovornost – zakaj smo torej tukaj? Besede o cenzuri se mi ne zdijo umestne. Smo v situaciji, ko je direktorica zastavila svoj položaj, da bi zavarovala neko obstoječo prakso. Predlog o soglasju za razrešitev bom podprl, ker menim, da sem to dolžan storiti.«
— Odstopljeni predsednik programskega sveta RTVS o relativizaciji odgovornosti (na seji programskega sveta RTVS, 10. 7.2017 )

Nacionalka je največja slovenska avdiovizualna medijska hiša. Javna hiša. Ne samo slaba, ne samo dobra. A v povprečju nesporno boljša od drugih. Predvsem pa jo od drugih loči dolg rep. Karkoli že se dogaja ali zgodi v nacionalki ali v zvezi z njo, smo nekoč že videli. Vse ima svojo zgodovino. In tudi Ljerka Bizilj in Jadranka Rebernik nista prvič v središču afer in ekscesov. Nazadnje sta bili takrat, ko sta ob statusno nejasni asistenci množičnega kršitelja novinarskih standardov Travna izvajali »veliko čistko«, če uporabim aluzijo na sanitarne posege v stalinistični eri Sovjetske zveze (od 1936 do 1938). Takrat, leta 2015, sta se lotili neprijetnih in nadležnih novinarjev in oddaj (J. Aščić, E. Valenčič, H. Milinković ...). Pasivno podporo jima je takrat zagotavljal anemični in nesposobni direktor Filli. Ne iz kakega globokega prepričanja, ampak iz preproste potrebe po preživetju. In če je takrat generalni direktor paktiral s televizijskima čistilkama, je tokrat drugače. Direktor Kadunc se očitno zaveda svoje vloge in odgovornosti, zato je zahteval odpoklic Biziljeve, ki se je postavila v bran neposredno odgovorni za delovanje spornega segmenta programa, Rebernikovi. Ni imel druge možnosti in je tudi ni iskal. Dvajset svetnikov je menilo, da je Pirkovičeva oddaja kršila profesionalne standarde. Pirkovič je prostodušno priznal, da za prispevkom stoji in da mu ni žal. A ključni problem ni Pirkovič, ki je kot prostočasni pisec »domoljubne poezije« (med drugim tudi himne SDS) mentalno podoben hrvaškemu proustaškemu estradniku Thompsonu, ampak Rebernikova, ki ji oddaja gotovo ni po nesreči, ampak naklepno ušla izpod uredniškega nadzora. Če direktorica TVS tega ne sankcionira, se, kot je sama pravilno ugotavljala, položi na pladenj. In ta pladenj je bil dovolj ogret za pojedino, v kateri bi svetniki pospravili dve, skoz in skoz politično motivirani in okuženi aktivistki na nacionalki. Če nekateri zunanji (!) sodelavci in novinarji še rutinskega dela ne smejo opravljati – spomnite se banalnega suspenza televizijskega tolmača za gluhoneme Möderndorferja in športnega (košarkarskega) komentatorja Vilfana pred lokalnimi volitvami 2006 (pač, poklicna merila in načela ...) ali dopisnice Mirjam Muženič zaradi kandidature na evropskih volitvah 2009, potem tudi zagreti in eksplicitni navijačici Biziljeva in Rebernikova na odgovorne uredniške funkcije na nacionalki ne spadata.

A kakorkoli. Na koncu vedno odpove organ, ki bi nad ekscesi in zlorabami moral imeti nadzor. Svet RTV. Tako je bilo vedno. Ko je imel pred leti (2006) Jelinčič rasistični protiromski izpad v oddaji Piramida, smo nekateri takratni svetniki zahtevali, da tisti, ki so to sramotno oddajo dopustili, za to prevzamejo odgovornost in so deležni sankcij. Ker nihče ni imel poguma zanikati hudega ekscesa, so »zdrave sile« v svetu hitro podale neobligativni kontrapredlog in smo bili preglasovani. Torej šlo je sicer, če uporabimo Bergantovo genialno latovščino, za hudo kršitev programskih in civilizacijskih standardov, a sankcije naj ne bi bile primerne in potrebne. Štirje (Hribarjeva, Lesničar-Pučkova, akademik Bratko in podpisani) smo zato odstopili in bili kritizirani. A takrat bi vztrajanje v svetu, kjer smo bili zgolj okrasek, ki naj bi bil dokaz demokratičnih procedur, pomenilo dajanje legitimitete svetu, ki je bil pripravljen kršiti vsa načela. Prav vsa. Denimo, takrat s(m)o izglasovali, da aktualni poslovnik ne velja, če tako izglasuje večina ... Sedaj se je zgodil na moč podoben zaplet. Dvajset svetnikov je ocenilo, da oddaja o Thompsonu pomeni kršitev programskih in novinarskih standardov, a ko bi bilo treba sankcionirati tiste, ki se izmikajo ukrepanju in prevzemanju odgovornosti (Biziljeva v navezavi na Rebernikovo), so se mnogi nespodobno umaknili. Splošna matrika opredeljevanja je pokazala, da je aktivno prevzemanje odgovornosti, v obliki potrjevanja ali nasprotovanja sankcij, izkoristilo 19 svetnikov. Prvih je bilo 14 (od 15 potrebnih!), drugih 5. Preostali so nasprotovanje sankcijam zavestno ali nehote izrazili pasivno. Ali z neizrekanjem ali preprosto z odsotnostjo s seje. Perverzno je, da so med mnogimi aktivnimi ali pasivnimi nasprotniki sankcij tudi tisti, na katerih je opaziti prstne odtise SMC in SD. Ker je najbolj zagreto nasprotovala izreku ukrepa predstavnica SMC, je težko ne pomisliti, da je v ozadju kakšna umazana trgovina. Ki pa se na dolgi rok praviloma obrne proti nenačelnim strankam.

Najhuje ni to, da odstavitev Biziljeve ni uspela, ampak da je ta nenačelnost svetnikov prisilila v odstop resnega predsednika sveta Zupaniča in svetnikov Saša Hribarja in Domna Saviča. In še huje, da je direktor Kadunc, s katerim je TVS po dolgem času dobila odgovornega in avtonomnega direktorja, ki mu ni mogoče preprosto pripisati političnega zaledja, potisnjen v kot. Bilo bi škoda, če bi odstopil, a izid glasovanja o Biziljevi je posredna nezaupnica. Težko si bo privoščil vztrajanje na funkciji ob takem programskem svetu, ki deluje proti načelom javnega zavoda, ki naj bi jih ščitil.

Največja zmagovalka pa je spet Rebernikova, ki kljub večkrat izpričani nestrokovnosti in pristranosti lahko še naprej vehementno krši programske in profesionalne standarde in na sejah sveta RTV mirno prede.