24. 11. 2017 | Mladina 47 | Uvodnik
Prvi korak v prihodnost
Znak zrelosti političnega prostora. Vse resne in relevantne politične stranke, ki bodo najverjetneje sestavljale državni zbor 2018–2022, so na izrecno vprašanje, ali so v naslednjem mandatu pripravljene sodelovati s stranko SDS, odgovorile popolnoma jasno: ne, s to stranko pod tem vodjem in takšno, kakršna je danes, nismo pripravljene sodelovati v nobeni koaliciji.
Seveda v uredništvu vemo za podobne izjave omenjenih strank iz preteklih let. A pred volitvami stranke navadno takšne izjave ublažijo; za vsak primer. Tako je bilo tudi pred zadnjimi volitvami. Tokrat pa prvič v zgodovini Slovenije vse relevantne politične stranke vnaprej popolnoma jasno zavračajo sodelovanje s to skrajno desno stranko. SDS je s tem v slovenskem prostoru postavljena tja, kjer je AfD v Nemčiji in kjer je Nacionalna fronta v Franciji.
SDS danes v svojih stališčih ni bistveno drugačna, kot je bila v preteklih desetletjih. A danes vseeno nima več niti intelektualnega zaledja, ki ga je v preteklih desetletjih imela v skupini okoli založbe Nova revija, navsezadnje tudi v prvotnem Zboru za republiko, posamičnih intelektualcih desne provenience. Ti so tej stranki ves čas dajali legitimnost in jo vsaj navidezno delali normalno. SDS danes ni skrajnejša, kot je bila, je pa ta njena skrajnost postala transparentna. Legitimnost so ji vedno znova dajali seveda koalicijski partnerji in, kot opozarja novinar Borut Mekina, predsednik republike Borut Pahor, v vseh svojih funkcijah.
S tem ko so politične stranke pol leta pred volitvami jasno povedale, da z Janšo in SDS tudi po volitvah ne želijo sodelovati, so si dejansko vzele prostor, ki ga sicer tako brezkompromisno in brez zadržkov vedno znova zasede ta stranka. Če skupaj jasno sporočajo, da to zanje ni normalna politika, s tem volivce usmerjajo k sebi in k vprašanjem, ki jih odpirajo same, s tem pa jih razbremenjujejo v izbiri in jih tudi aktivirajo. Ker od tega trenutka je jasno: imamo stranke, ki so zavezane demokratičnim in civilizacijskim normam sodobne Evrope, in stranko SDS, ki to pač ni.
Slovenija je potrebovala več kot dve desetletji, da je prišla do tega. Pogled po Evropi pokaže, da je to prvi pogoj, da se družba v neki državi postavi po robu skrajni desnici. Države, kjer tega stranke ne zmorejo, z njo ves čas delajo kompromise. A ko skrajni politiki vzameš legitimnost, se njena moč samodejno zmanjša. Janša do oblasti ne more. In to celo ve.
Slovenska politika to normalizacijo nujno potrebuje, potrebuje ta Dovolj! politiki skrajnosti. Kot v odzivu na nemško vladno krizo piše odgovorni urednik Spiegla Klaus Brinkbaumer – objavljamo ga v tej številki – ne smemo pozabiti, da se je svet temeljito spremenil. V Evropi se ne zavedamo, pravi, da že dolgo nismo tako resno potrebovali modrosti in stabilnosti, kot ju sedaj. Zahodni model ima namreč težavo, ne deluje več, blaginja na Zahodu se zmanjšuje ne glede na gospodarsko rast, demokracija se vse pogosteje kaže kot krhka in nedelujoča, zahodne države niso več zgled razvijajočim se, moč je opešana.
Kar čutijo velike države kot valovanje, čutijo male kot gigantski val. Zato si v državah evropskega obrobja lahko še toliko manj privoščimo, da bi družbeni in politični prostor izčrpavali skrajneži, modri pa bi se umikali. Kako smo na primer prišli do tega, da imamo tako grozovito razpravo o beguncih, ki jih je celotna Slovenija sprejela manj kot povprečna četrt v Trstu? Le 195 Sircem smo dali azil, razprava, ki jo z lažmi povzroča SDS, pa ustvarja občutek, da je v Sloveniji pravice dobilo vsaj 50 tisoč ljudi. V taki nori družbi ni mogoče živeti. Bomo res dovolili, da ti slabi ljudje usmerjajo to družbo, jo histerizirajo? Zato je zaveza političnih strank zoper SDS, ta koalicija zoper nestrpnost, tako velik in pomemben korak za to družbo.
Nič nam v prihodnosti ne bo dano, Evropa bo vse bolj nestabilna. Ali kot pravi Brinkbaumer, od 195 držav jih je svobodnih le še 87, 59 jih je deloma svobodnih, 49 jih ni svobodnih. »Turčija in Rusija sta se poslovili iz kroga demokracij, morda jima sledita tudi Poljska in Madžarska, ZDA se majejo.« Nekatere stvari so veliko krhkejše, kot smo si pripravljeni priznati.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.