Jure Trampuš

1. 12. 2017  |  Mladina 48  |  Uvodnik

Denar ne smrdi, tudi oblast ne

Prav nenavadno je bilo gledati prenos torkove razprave iz Bruslja, kjer so evropski poslanci, zbrani v odboru, ki se ukvarja z davčnimi oazami in pranjem denarja, poslušali strašljive besede poslanca SDS Anžeta Logarja. Nenavadno zato, ker je bila podoba Slovenije, ki jo je slikal Logar, strašljiva. Slovenija naj bi posredno financirala terorizem, hkrati naj bi kup naključij dokazovalo, da se naši preiskovalni organi namenoma niso poglobili v nenavadne finančne transakcije Britanca iranskega rodu. Pravna država torej ne deluje, vsa država pa naj bi bila talka kriminalno-terorističnih družb, ki so povezane z vladajočo politiko.

Podobne zarote so v slovenski politiki nekaj običajnega, bolj nenavadno zvenijo na evropskem plenumu. Tam, v Bruslju, namreč velja, da so poslanci v pretežni večini še vseeno politiki, ljudje, ki operirajo z dejstvi, številkami, razen kričečih poslancev Ukipa ali pa vzhodnoevropskih evroskeptikov, je tam še vedno nekaj takšnih, ki jih slast po oblasti ni potisnila v preganjavico. V Sloveniji je drugače.

Kot je v Bruslju lepo pojasnil novinar Borut Mekina, transakcije, ki jih je v Sloveniji opravil Iraj Farrokhzadeh, sicer niso bile nekaj običajnega, a bile so pogoste. V Sloveniji je bilo »opranih« 819 milijonov evrov, na podoben način pa se je prek drugih evropskih bank pretakalo po stokrat več denarja, francoska banka BNP naj bi tako »oprala« 160 milijard (ne zgolj milijonov!) dolarjev, nemška Commerzbank 250, angleška Standard Chatered prav toliko. Da bi lažje razumeli, kaj se je dogajalo pred slabim desetletjem, je treba pogledati v širši mednarodni kontekst. Za Iran so takrat, kot za državo »na osi zla«, veljale ameriške finančne in tudi druge sankcije, dogovora o iranskem jedrskem programu še ni bilo. Ker Teheran ni mogel neposredno poslovati s finančnimi institucijami iz ZDA, je iskal obvozne poti, tudi v evropskih in ruskih bankah. Te so na račun sankcij dobro služile, tudi NLB je, vse dokler se Evropa ni uklonila ameriškemu pritisku in sama uvedla sankcije. Ker denar ne smrdi, so z Iranom priročno služile evropske banke, tako kot danes zaradi evropskih sankcij Rusiji služi Beograd. Kjer so večja tveganja, so večji dobički, ves bančni sistem deluje na takšen način.

Zapisano ne pomeni, da so bili vsi finančni tokovi v NLB pravno neoporečni. Šlo je za množico nakazil, velikokrat z nazornimi pojasnili, kot recimo nakazilo za nakup nepremičnin, plačilo šolnine ali za te in one storitve. Farrokhzadeh je bil posrednik, »middle men«, ki je denar nakazoval na več kot 9000 računov, skupno se je prek njegovega računa izvedlo več kot 30.000 transakcij. Z njim so sodelovala tudi nekatera slovenska podjetja. Če si torej želel poslovati z Iranom, je bil Farrokhzadeh prava pot. A hkrati je tudi res, da so nadzorni mehanizmi predvsem v NLB v tistih letih slabo delali, za Iranca je bila denimo pristojna samo ena uslužbenka, urad za preprečevanje pranja denarja pa je bil o njegovih sumljivih transakcijah obveščen prepozno.

Kakšna so bila na eni strani morebitna kazniva dejanja goljufij, utaje davkov in pranje denarja in kakšne so bile na drugi strani morebitne nepravilnosti v nadzorstvenih postopkih slovenskih institucij, naj preiskujejo slovenski organi odkrivanja, pregona in sojenja. Ne pa politika. V Sloveniji se dogaja prav to. SDS, katere vlada je bila že leta 2012 obveščena o sumih spornih nakazil v NLB, je tako čakala pet let, da je to zgodbo napihnila do evropskih razsežnosti.

Vse to pomeni le dvoje: prvič, da ta stranka izkoristi vsakršno možnost, da pride na oblast. Kar ni nič novega. In drugič, ta politični napad dobro razkriva, katere stvari so tej stranki pomembne. SDS je pripravljena aktivirati evropsko politično javnost zaradi spora, ki ima korenine v meddržavnih odnosih na Bližnjem vzhodu, ne motijo pa je stvari, ki so usodnejšega pomena za Slovenijo. Recimo, kako to, da slovenska podjetja kupujejo finančni skladi iz davčnih oaz z ne vedno znanimi lastniki. Tako je bilo pri Adrii Airways, ki naj bi jo danes, lepota absurda, obvladovali iranski poslovneži, pa pri Fotoni, NKBM, Elanu itd.

Stranka SDS zaradi takšnih političnih šarad v Sloveniji postaja vedno bolj osamljena. In vedno bolj osamljena je, predvsem zaradi navezave na Madžarsko in Poljsko, tudi v Evropski ljudski stranki. Kakšnega velikega odmeva, zavezujoče resolucije ali vsaj medijskega poročanja dogajanje v Bruslju ni prineslo. Se pa je malce vseeno znižala vrednost NLB, banke, ki je nekoč poslovala z domnevno sumljivim Irancem in ki naj bi bila zdaj zdaj na prodaj.