Pučisti in udarniki

Vlado Miheljak

15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Dva leva

»Janez Janša je nedvomno močna politična osebnost, vendar demokratične institucije v Sloveniji niso tako krhke, da bi zaradi njega morali zagnati preplah … Če so demokratične institucije dovolj močne, v tem ne vidim težave. Pomislite na Mitterranda, Kohla, Churchilla ...«
— Predsednik Pahor ima težave z razločevanjem med močnim in avtoritarnim, med nestrpnim in odločnim. (Primorske novice, 7. 6. 2018)

»Da se sestavljanja vlade loti nekdo, ki je na volitvah dobil pol manj glasov kot zmagovalec, je škandal tudi za Slovenijo, ki se v preteklosti sicer ni vedno odlikovala s strogim upoštevanjem demokratičnih navad. Ponujanje mest v koaliciji in vladi pred začetkom z zakonom določenih opravil je blizu pojavu, ki ga označujemo kot udar.«
— Dimitrij Rupel in Ivan Štuhec ne ločita med demokratičnim ritualom in državnim udarom

Kako pa je v Nemčiji možno sestaviti koalicijo med gospodom Schulzem in gospo Merklovo?
— Dimitrij Rupel ne loči med CDU/CSU in AfD (Tarča TVS, 7. 6. 2018)

AfD je demagoška grupacija, ki ji ne smemo namenjati pozornosti. Povezovanje z njo za Unijo ni opcija ne na zvezni ne na lokalni ravni.
— Volker Kauder, vodja frakcije CDU/CSU v Bundestagu, v izjavi za ARD in ZDF

Pri aktualnem predsedniku republike je prva asociacija burkaštvo. Patetičen, slabo obvladan, prepoznavno nizke samozavesti in s hudimi identitetnimi težavami. Ki se, kot kak slab igralec, nenehno sprašuje, kakšen vtis je naredil na občinstvo, in si srčno želi, da bi bil ta pozitiven. Da bi ga ljudje sprejeli, da bi ga imeli radi. OK. Vse to in še marsikaj bi mu lahko brez pretiravanja pripisali. A hkrati je vse skupaj paravan, ki prikrije njegove latentne motive. Motive, ki so onkraj narcisoidne samozaverovanosti. Gre za utrjevanje dolgoletnega odvisnega razmerja do Janeza Janše. Res šolski primer: bolj ko ga Janša ponižuje, sramoti, bolj leze v odnos. Zato me takšno hitenje s preliminarnim podeljevanjem mandata za sestavo vlade in ovinek okoli standardne procedure testiranja potence strank in kandidatov nista razočarala. Še več, izpolnila sta moja pričakovanja, kajti ravnal je točno tako, kot glede na njegov psihološki profil od njega pričakujem. Če bi koga moralo skrbeti in če bi nas kdo moral skrbeti, so to socialdemokrati, ki so takšni politični karikaturi dali in dajejo polno in brezrezervno podporo.

Zabavnejši je odnos nekaterih »demokratov« do koalicijske sestavljanke. Njihovo razumevanje in poznavanje demokratičnih ritualov potrjujeta, da si zaslužijo zgolj generično oznako demokrata. Med drugim je v zadnjih tednih in dneh zelo aktiven, pravzaprav kar nemiren, Dimitrij Rupel, ki si očitno želi povrniti izgubljeno Janševo zaupanje. Morda celo preveč. Tako da razkriva svojo nedoslednost in popolno nevednost. Kar je šokantno, če pomislimo, da je slovensko diplomacijo dolga leta vodil človek, ki je v teh dneh (denimo v Tarči TVS) razkril, da ne pozna razlike v izbiranju predsednika republike v Nemčiji (izvolijo ga po usklajevanju in trgovanju v parlamentu) ter Sloveniji (kjer je neposredno izvoljen). Da ne loči med povezovanjem strank ustavnega loka in izločanjem skrajnih, nestrpnih strank. V Nemčiji, ko se oziroma če se po volitvah znajde v pat poziciji, sodelujeta CDU/ CSU in SPD. Tako ena kot druga pa kategorično zavračata sodelovanje z ekstremno, nestrpno, ščuvaško AfD (da se ponekod v vzhodni Nemčiji nekateri krščanskodemokratski politiki na lokalni ravni spogledujejo z njo, je že drugo vprašanje). Izločanje nestrpne antidemokratske stranke je pravzaprav prvi pogoj za možno transideološko povezovanje strank ustavnega loka. In politika in retorika Janše ter njegove SDS sta na moč podobni retoriki AfD. Morda celo bolj kot retoriki fašistoidnega Orbána.

Ne vem, ali se Rupel in Štuhec šalita, sprenevedata ali pa nimata pojma. Da bi bil državni udar, če največja stranka ni v vladni koaliciji!? Ne le v turbulentnih deželah, denimo v Španiji, kjer je ravnokar PP zaradi škandalov, ki so primerljivi s škandali SDS, pristala v opoziciji, kljub temu da je leta 2016 premočno zmagala (33 odstotkov glasov!), celo v urejenih demokracijah, kot je Nemčija, so včasih izločene najmočnejše grupacije, ki sicer spadajo v ustavni lok. Tako je denimo v letih 1976 in 1980 zmagala CDU, pa sta vladno koalicijo s kabinetom kanclerja Helmuta Schmidta dvakrat zapored sestavili SPD in FDP. In to na pobudo FDP, najmanjše stranke takratnega tristrankarskega sestava parlamenta (leta 1976 je denimo dobila šestkrat manj glasov kot zmagovita CDU/CSU!). Zakaj? Ker so presodili, da bodo kot stranka delodajalcev lažje vozili v koaliciji s stranko delojemalcev (SPD), ki nadzirajo močne nemške sindikate. Še kar natančno spremljam nemško politično dogajanje, a nisem zasledil, da bi kdo označil oblikovanje koalicije brez zmagovite stranke za državni udar. Sicer pa vse to poznamo tudi pri nas. Je kdo od sedanjih podpisnikov razumniškega apela, leta 2011, ko zmagovalcu volitev Jankoviću ni uspelo sestaviti koalicije, in je vlado potem sestavil Janša, vse skupaj označil za državni udar? In ne nazadnje, na prvih demokratičnih volitvah je s 17,3 odstotka zmagala SDP (predhodnica SD), druga je bila ZSMS (predhodnica LDS) s 14,5 odstotka, šele na tretjem mestu SKD s 13,0 odstotka itd. Stranke bloka Demos so skupaj sicer dosegle 54,8 odstotka, a nastopile niso kot enotni blok, pač pa vsaka posebej. Kot tokrat protijanševski blok. In takrat nihče ni pomislil, da bi prvi mandat za sestavo vlade morala avtomatsko dobiti SDP. Še manj pa, da je takojšnji prevzem mandata državni udar.

Zakaj Janša in SDS v Sloveniji, podobno kot Gauland in AfD v Nemčiji, nista primerna za oblikovanje demokratične koalicije? Pomagajmo si kar z besedami, ki jih je pred leti izrekel trenutni Janšev strastni zagovornik Rupel: »Janez Janša je demagog. V politiki nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike. Janšev načrt je spraviti slovenske oblasti v težave, pa naj nas stane, kar hoče. Njegov cilj je Sloveniji povzročiti čim več zmešnjav in sporov.«