Koalicija incesta

Vlado Miheljak

6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Dva leva

»Je povsem nekorektno do volivk in volivcev, da pred volitvami obljubljajo, da so pripravljeni iti v koalicijo, potem pa se kasneje obnašati tako, kakor da koalicija ne obstaja in se že vnaprej odločiti za opozicijo.«
— Dejan Židan je kritičen do Levice, ker se je že vživela v vlogo, ki ji jo je določila Šarčeva druščina, vključno z SD (Odmevi TVS)

»Pogajalske ekipe šesterice strank pod okriljem Šarca se pogajajo vsak dan.«
— Matjaž Han je razkril, da so v koalicijskih pogovorih zaobšli Levico (STA, 2. 7. 2018)

»Dvakrat smo bili na uradnem sestanku s Šarcem, dvakrat zelo površinsko, in od zadnjega srečanja ni bilo dodatne komunikacije. Glede na to, da se v javnosti že pojavlja osnutek koalicijske pogodbe, ne vidimo resne podlage, da bi se stališče Levice kakorkoli spremenilo. ... Pričakujemo, da nas mogoče kdo kaj vpraša, ampak na tak način se seveda ne moremo pogovarjati – da bi kar tako skočili. Levica ni neko rezervno kolo, ki bi vstopilo, ko glavno odpove.«
— Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec (STA, 2. 7. 2018)

»Bobovnik: Gospod Tonin, je nerodno, ne vem, kako naj rečem, dopoldne na pogajanja k enemu in popoldne k drugemu?
Tonin: Ni to nič nerodno, to samo kaže na odprtost in širino stranke.
Bobovnik: Omenili ste evropsko družino – ali res prihajajo iz Evropske ljudske stranke pobude ali pa pritiski, češ da vam je bližje SDS kot neka druga koalicija?
Tonin: Pritiskov ni. Definitivno si pa evropska politična družina, v tem primeru Evropska ljudska stranka, prizadeva, da bi stranke iz te družine sodelovale med seboj.«
— Krščanski demokrat Matej Tonin je pojasnil, da je družina osnovna celica koalicije (Odmevi TVS, 3. 7. 2018)

Da je vožnja z rezervnim kolesom neprimerna za daljše razdalje, je splošno znano. Da se incestna družinska razmerja, grajena na usodni patološki vezi, iztečejo v katastrofo, tudi. Kaj torej storiti?

Ne vem, kako so prišli do tega, da vsi po vrsti nastajajočo koalicijo poimenujejo kot levo. Tako pravi Šarec, tako pravi Cerar, pa Bratuškova, Erjavec in tudi Židan. Leva koalicija brez levih strank? Edina, ki je programsko in vsebinsko leva, je že izločena. Socialdemokrati so levi nominalno, vsebinsko pa ... karkoli, s komerkoli in kakorkoli. Razen načelnih deklaracij in rdečih kravat, s katerimi si Židan in tovariši zategujejo vratove, je v njihovi politični praksi bolj malo levega. In vodja poslanske skupine SD Han v svoji silni preproščini razkriva več, kot bi želel, in več, kot bi smel. A prav je tako. Tako vsaj volivci izvedo, kam so investirali svoje glasove. Za Levico bi bil vstop v koalicijo, kot se obeta, veliko tveganje. Zato bi pravzaprav morala biti hvaležna, da so jo očitno in nedvomno izločili iz igre in tako obvarovali pred preizkušnjo. Tudi če bi vse potekalo korektno in transparentno, bi bilo bolj modro in čisto dovolj, če bi se z nekim splošnim dogovorom o vsebinskih pogojih zavezala pasivno in »higiensko« podpirati manjšinsko koalicijo. Manjšinske koalicije niso nujno nekaj slabega. Lahko so celo bolj stabilne kot vsebinsko in kadrovsko nekompatibilne večinske. Zadeva namreč hitro razpade, ko hočejo posamezni akterji sedeti na dveh stolih. Ko hočejo igrati Drnovška in demonstrirati zmožnost čezideološkega povezovanja ter hkrati računati na to, da jih bo v kriznih trenutkih nekdo reševal. Ne kdorkoli, ampak nekdo, ki ni v koaliciji, ker so ga pred tem izločili iz igre. Levica bi lahko brez težav podpirala manjšinsko koalicijo, nikakor pa zaradi lastne načelnosti in kredibilnosti ne bi smela iz opozicije zagotavljati tihe, pasivne podpore večinski koaliciji. A najbolj paradoksno je dejstvo, da bi morala za vstop Levice v koalicijo najbolj agitirati in pogojevati lastno sodelovanje SD. Ne zaradi ljubezni, ampak preprosto zato, ker bi bila tako v nastajajoči koaliciji z 19+1 (Brglez) parlamentarnih glasov močna formacija nastajajoče koalicije, ki bi lahko definirala vsebinske poudarke koalicijskega programa. Če ... če bi seveda imeli jasna programska in orientacijska stališča. A že samo dejstvo, da brez zadržkov in popolnoma nekritično podpirajo Pahorja, ki pooseblja direktno nasprotje socialdemokratskih in levih idej ter vrednot, kaže, da je SD popolnoma dezorientirana stranka, ki je že zdavnaj izgubila tradicionalno socialdemokratsko oz. levo volilno bazo ter se popolnoma razšla z levimi intelektualci, svoj skromni volilni izplen pa nabere zgolj po neki partijski inerciji, rutini. Zato slabih 10 odstotkov na zadnjih volitvah ni slab, ampak odličen rezultat. Odličen rezultat za stranko brez jasne volilne baze.

O.K. Ker gre dejansko vseskozi za sredinsko in ne levo koalicijo, vstop NSi načelno ne bi smel biti velik problem. Pač, Toninove predmoderne blodnje okrog splava in družinskih definicij lahko preprosto zaobidejo. Večji problem so predstave NSi o javnem šolstvu in javnem zdravstvu, predvsem pa njihov izrazito neoliberalen ekonomski program. Na nedavnem nastopu v Odmevih se je Tonin prav lepo zapletal, ko je skušal dokazati, da je zniževanje davkov pot do dviga splošnega družbenega standarda ter blagostanja in kakovosti življenja slehernika.

Ampak ni panike. Iz tega povezovanja na koncu zelo verjetno ne bo nič. Ne bo presenečenje, če Tonin ne bo vstopil v »levosredinsko« koalicijo. Presenečenje bo, če bo vstopil in na dolgi rok tudi ostal. Razen če ima samomorilske nagibe, pa smo to spregledali.