Varuhi demokracije
Politične strasti so se v dobrem tednu po odstopu Marjana Šarca z mesta predsednika vlade ohladile. S tem ne želimo reči, da se je javnost sprijaznila, da bomo dobili vlado s skrajno desno stranko na njenem čelu. Ampak da je propadel poskus ustvarjanja občutka, da so razmere take, da je malodane vseeno, kdo vodi vlado, samo da jo imamo. In da se zdaj, ko poskus, da bi se ustvarile izredne razmere, ni uspel, stvari vidijo zelo jasno in ostro. In zato je tudi vnema poslancev, da bi na vrat na nos sestavljali vlado s SDS, bistveno manjša.
Seveda se bomo v naslednjih vrsticah osredotočili zlasti na stranko SMC in njene poslance. Oni so namreč tisti, ki se odločajo, ali bo Slovenija na evropskem zemljevidu dobila enako oznako kot Madžarska. Danes to stranko vodi sicer Zdravko Počivalšek, navdušen nad privatizacijo turizma (v tem navdušenju spominja na Igorja Bavčarja v času, ko se je zavihtel na čelo Istrabenza), a SMC pač ni mogoče označiti za čisto navadno stranko. SMC je stranka, ki je dejansko nastala iz vstajniškega gibanja zoper vlado prav tega istega Janeza Janše. Zaradi teh protestov je Janša padel.
Spomin je šibak, a treba je biti pošten v tem trenutku in se spomniti, da je ustanovitelj stranke SMC Miro Cerar tisti pravnik državnega zbora, ki je zaradi svojih pronicljivih in tudi etično utemeljenih pravnih mnenj in komentarjev, ki jih je takrat popisoval za Dnevnik, postal v očeh ljudi in medijske javnosti človek, ki naj bi bil zmožen presekati s politično prakso korupcije, zlorab, izrednih razmer in izključevanja, ki jo je predstavljal prav Janez Janša. In prav zato je njegova SMC stranka na naslednjih volitvah leta 2014 dobila najvišjo podporo v celotni zgodovini sodobne Slovenije. Da, SMC je stranka, ki je nastala zato, ker je imela Slovenija dovolj janš in jankovićev, dovolj izrednih razmer, laži, korupcije, zujfov, lažnih strukturnih reform, odvzemanj pokojnin na nacionalni podlagi itd. Druga stranka, ki je nastala iz teh protestov, je Levica.
Naj se ustavimo še pri Miru Cerarju osebno. Danes ni deležen dobre besede. In vendar velja biti tudi glede Cerarja pošten: kmalu po njegovem prevzemu vlade je prišla begunska kriza in začel se je veliki val populizma, na katerem so začeli svoj pohod sodobni fašisti in populisti. Od AfD v Nemčiji, Le Penove v Franciji do Donalda Trumpa v Ameriki. Na ta vlak so se tudi pri nas usedle nove in stare stranke, v Sloveniji seveda SDS in pa SNS, ki jo je prav to vrnilo v državni zbor. Danes, ko ljudje že prepoznavajo sovražni govor in lažne novice, pozabljamo, v kakšnem nemogočem položaju se je znašla Cerarjeva vlada leta 2015 – in kako je poskušala rešiti svoj obraz, tako da je delno popuščala nacionalizmu, strahu, nasedala na provokacije, postavila celo ograjo … In seveda izgubljala podporo na vseh straneh. Lahko je bilo analitično opazovati, kako pada iz ene populistične zasede v drugo, in pri tem biti še bolj neizprosen, saj je SMC pri tem res izdajala eno idejo za drugo, zaradi katere so jo volivci leta 2014 volili. Vse so ji rušili, z infrastrukturnimi projekti vred. Česarkoli so se v stranki dotaknili, vse je postalo afera. In vedno se je tudi vedelo, kdo je organiziral rušilne valove: SDS in Janez Janša. In ko je Cerar odstopil kot predsednik vlade, je odstopil zato, ker je SDS prek svojih ljudi organizirala že drugi referendum o drugem tiru. V resnici je bil mali čudež, da je SMC po tistih norih štirih letih osvojila deset poslanskih mest. In Cerar? Nekaj je naredila oblast sama in ga spremenila. A opisani napadi so ga zdelali kot človeka. To preprosto ni več isti človek. In ve se, kdo je organiziral te politične napade in kdo je histeriziral celotno državo.
To je Slovenija. To je ta Slovenija, kjer je politika ring, kjer so vsi že poškodovani od desetletij populizma, dežela, kjer ta stranka še leta 2020 preganja komuniste (pa čeprav so danes bivši komunisti res samo še v SDS in eden v predsedniški palači), ki že tri desetletja na rob pameti spravlja celotno nacijo, ki ves čas ustvarja izredne razmere, ki ves čas razdvaja in ki ima zato zadnja leta poseben propagandni stroj, ki jim ga financira »prijatelj« Viktor Orbán, predsednik madžarske vlade, ki ne skriva, da je njegov namen gospodarska in takoj zatem politična podreditev Slovenije. SDS je ta pakt z Orbánom naredila, da bi si z njegovo pomočjo omogočila vzpon na oblast v Sloveniji. Leta 2018 ji ni uspelo in Orbán je bil jezen. Zdaj ima Janša novo priložnost, da izvede pričakovano.
A ta ring je uničujoč za vse, ki vanj pridejo. Uničujoč je bil za Cerarja in v veliki meri tudi Šarca. Ta igra ni lahka, ampak kruta in traja 24 ur na dan, že od znamenite Depale vasi naprej.
Je torej res mogoče, da bi SMC šla v vlado s tem človekom in to stranko, po vsem, kar so zaradi njega preživeli? In seveda z zavedanjem, kakšno zgodovinsko breme si s tem nalagajo? Ker vse, kar smo navedli, ostaja. Janša je že položil karte na mizo. Potrebuje jih, poslance SMC, da opravi svojo misijo. Tako kot njega potrebuje Orbán, da izpelje svoj plan ekonomske podreditve Slovenije Madžarski. Res mislijo v SMC, da bodo to lahko ustavili od znotraj? Mar niso v zadnjih petih letih in pol v slovenski politiki videli in uvideli razsežnosti politike, ki jo predstavlja Janša? Nobenega resnega razloga ni, da bi po vsem tem SMC nasedla na njegovo zadnjo provokacijo in dovolila, da jo dejansko uporabi za kobilico, na kateri bo pripeljal v Slovenijo svojo izključujočo politiko in novce gospodarja iz Madžarske.
Poslanci v parlamentu niso za to, da bi postavljali vlade. Seveda delajo tudi to. A na splošnih volitvah jih volimo zato, ker so varuhi demokracije. To so njihovi najtežji trenutki. Ampak zato jim pravimo predstavniki ljudstva. Zaradi teh trenutkov.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.