10. 4. 2020 | Mladina 15 | Uvodnik
Besnilo
Zaradi epidemije in splošnih razmer se je zdelo doslej nekako drobnjakarsko in celo nekako neprimerno razlagati, kako točno so potekali dogodki glede uvajanja ukrepov v Sloveniji. In to navkljub temu, da so si predstavniki nove vlade ves čas neizmerno prizadevali, da bi prikazali tako prejšnjo vlado kot vse (nesvoje) strokovnjake za odgovorne za izbruh epidemije v sedanji razsežnosti. Drobnjakarsko se je zdelo tudi zato, ker je tako očitno, da Slovenija, njeni odločevalci in prebivalci, v tem obdobju – obeh vlad – res ni naredila veliko napak, saj spada naša država do tega trenutka med najuspešnejše države pri nadzoru razširjanja virusa med prebivalstvom.
Vendar je žal nastopil trenutek, ko ne gre več za klasično pripisovanje zaslug (kar je sicer navada malih duš), ampak za grdo maličenje dejstev.
Povod za to pisanje je gonja, ki jo je Janša osebno in prek svojih kanalov sprožil proti Aleksandru Čeferinu, odvetniku in zdaj že več let predsedniku nogometne zveze UEFA. A ne stopamo v bran Čeferinu, ker bi mislili, da gre realno za človeka, ki se namerava kdaj politično postaviti po robu Janši. Gre preprosto za obrambo kritike. To je namreč Čeferinov greh. Drznil si je izreči kritiko.
Čeferina si je javnost v zadnjih tednih zapomnila po tem, da je v kritičnem trenutku prek svojih poslovnih vez uredil donacijo v obliki zaščitnih mask in druge opreme. Kot visok mednarodni funkcionar ima seveda Čeferin večjo moč od slehernika in zato je seveda lahko storil več. Slučajno ali prav zato je nato športni dnevnik EkipaSN z njim opravil intervju, seveda predvsem o nogometu, mimogrede pa je Čeferin ocenil način nastopanja slovenske vlade v boju s koronavirusom. Bil je uglajen, njegova kritika pa ne zelo trda: »Opazujem Slovence, imam informacije: zelo dobro spoštujemo vse ukrepe. Prav je, da čutimo nek strah do nastalega položaja in da sledimo ukrepom. Toda za božjo voljo, a se resnično ne da ljudem podariti enega nasmeška, ene tople besede, pozitivnega pristopa … Zakaj ne moremo ljudem reči, da so dobri, da naj zdržijo še malo, da bodo s tem pomagali zdravstvu in ekonomiji? Ne morem več gledati te vsakodnevne črnogledosti v javnih nastopih vodilnih, ne morem več gledati te apokaliptičnosti.« Je res rekel kaj takega? Mar ni to kritika, ki jo lahko vsaka oblast mirno pogoltne?
Ne. Ne, Janša si tega ne dovoli. Sledil je napad. Silovit napad. Najprej je skočil Janšev propagandni aparat, nato njegovi tviterski troli. Brez milosti. A ne samo to. Janša se ni zmogel zadržati niti v svojem nagovoru ljudstvu v torek zvečer. Naj na tem mestu citiramo kar cel odstavek, ki se je seveda zaključil pri res neverjetni posredni obtožbi Čeferina, da je namreč malodane kriv za razširjanje virusa v Italiji in Evropi. Takole je rekel Janša: »Spoštovani, epidemijo imamo v Sloveniji razglašeno od 13. marca letos. Mimogrede, Litva, ki je bistveno dlje od žarišča v Italiji, jo je razglasila že 28. februarja. Mogoče to niste vedeli, ker se o tem v Sloveniji ni poročalo. Tiste, ki so pravočasno zahtevali ukrepe, se je obtoževalo, da sejejo paniko. Vendar žal to neodgovorno, pravzaprav kriminalno dejanje spregleda in celo razširjanje nevarnosti ni bilo omejeno samo na Slovenijo. S koncertov in nogometnih spektaklov v Italiji in Španiji se je virus pospešeno razširil po celi Evropi in na desettisoče ljudi je in še bo umrlo zaradi tega. Nekateri koncerti in nogometne tekme zaradi pohlepa po denarju niso bili odpovedani niti po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija sicer z veliko zamudo razglasila pandemijo.«
Saj človek razume, da prenekateri politik kdaj kaj pove tako, da bi se lahko drugače razumelo. Razumemo tudi, da včasih kdo izmed njih prilagodi resnico. A kaj si misliti o človeku, ki laže o evidentnih stvareh, takih, ki jih je mogoče hitro preveriti in ovreči?
V Litvi niso razglasili epidemije 28. februarja, takrat so tam odkrili prvi primer, zaradi česar so bili s tem dnem odpovedani vsi javni dogodki. Epidemijo, vendar le za glavno mesto Vilnius, so razglasili šele 13. marca, v Sloveniji pa jo je NIJZ že en dan prej in to za celotno državo, čeprav smo imeli prvega okuženega šele 4. marca. So pa v Litvi 26. februarja razglasili izredno stanje, da bi s tem imeli podlago za sprejemanje ukrepov. Te pa so sprejemali podobno kot Slovenija: konec pouka so na primer razglasili 12. marca, tako kot Slovenija. Janša namiguje, da UEFA ni preprečila tekme na milanskem stadionu San Siro, na kateri sta se srečali bergamska Atalanta in Valencia in od koder se je okužba razširila. To je sicer domena držav in zdravstvenih oblasti. A vseeno. Ta tekma, na katero namiguje Janša, je bila že 19. februarja. Na tisti dan so imeli v Italiji tri nadzorovane primere okužbe, dva kitajska turista in enega povratnika iz Wuhana. V bolnici je bil takrat že tako imenovani ničti primer, ki pa ga žal zdravniki niso diagnosticirali kot pozitivnega. Še danes se to zdravnikom dogaja: nekdo nima nobenega znaka bolezni, pa je dejansko že kužen. Italija je že ob odkritju omenjenih dveh kitajskih turistov, 31. januarja, ukinila vse lete na Kitajsko. Janša, z drugimi besedami, grdo in nevarno manipulira.
Kakšen človek moraš biti, da obtožiš nekoga česa takega, kot Janša prek svojih medijev neposredno, v govoru pa posredno dejansko obtožuje Čeferina? Kaj si misliti o človeku, ki ima tako moč in toliko odgovornosti, da eni sami kritiki nameni toliko energije in besa, da o tem govori celo v nagovoru ljudstvu?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.