
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Hrvaška
Češki Jadran
Ni pomembno, ali streha pušča in ali bo vsa posajena zelenjava propadla, pomembno je, da se otoki ohranijo za pobiranje tistega drobiža, ki ga bodo tamkajšnjim najemodajalcem in nato državi po »koridorju« prinesli tuji turisti
Češki predsednik je državljanom položil na srce, naj letos poleti ne potujejo iz države. Večina Čehov tradicionalno letuje na hrvaški obali, najpogosteje na dalmatinskih otokih. Naj državljani ostanejo doma, so priporočile tudi druge evropske države, vendar Hrvaška ni ena izmed njih. Njena oblast si je sredi pandemije in skrajno represivnih ukrepov zamislila tako imenovani koridor, karkoli naj bi to že pomenilo, po katerem bi turisti iz Češke prihajali v kraje ob Jadranskem morju, posebej tja, kjer okužb ni bilo. Hrvaški premier se je že pogovarjal s češkim kolegom, z zamislijo o sanitarnem koridorju, ki je v resnici zgolj navadna vožnja po avtocesti in potem prevoz s trajekti na otoke, pa je seznanil tudi avstrijskega in madžarskega premiera. Tako naj bi os nekdanje avstro-ogrske monarhije ob pomoči vladajočih desničarjev in članov evropske ljudske, nacionalistične stranke poskušala zmanjšati katastrofo, ki je doletela hrvaški turizem, tisto »proizvodno« panogo, na katero je hadezejevska oblast že davno stavila vse. Zaradi nje so iz celotnih mest, kakršni sta Split in Dubrovnik, izselili prebivalce, mesta pa spremenili v apartmajska prenočišča.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

24. 4. 2020 | Mladina 17 | Hrvaška
Češki predsednik je državljanom položil na srce, naj letos poleti ne potujejo iz države. Večina Čehov tradicionalno letuje na hrvaški obali, najpogosteje na dalmatinskih otokih. Naj državljani ostanejo doma, so priporočile tudi druge evropske države, vendar Hrvaška ni ena izmed njih. Njena oblast si je sredi pandemije in skrajno represivnih ukrepov zamislila tako imenovani koridor, karkoli naj bi to že pomenilo, po katerem bi turisti iz Češke prihajali v kraje ob Jadranskem morju, posebej tja, kjer okužb ni bilo. Hrvaški premier se je že pogovarjal s češkim kolegom, z zamislijo o sanitarnem koridorju, ki je v resnici zgolj navadna vožnja po avtocesti in potem prevoz s trajekti na otoke, pa je seznanil tudi avstrijskega in madžarskega premiera. Tako naj bi os nekdanje avstro-ogrske monarhije ob pomoči vladajočih desničarjev in članov evropske ljudske, nacionalistične stranke poskušala zmanjšati katastrofo, ki je doletela hrvaški turizem, tisto »proizvodno« panogo, na katero je hadezejevska oblast že davno stavila vse. Zaradi nje so iz celotnih mest, kakršni sta Split in Dubrovnik, izselili prebivalce, mesta pa spremenili v apartmajska prenočišča.
Hrvaška vlada se zaveda neizbežne recesije, poleg tega jo kmalu čakajo volitve, zato želi ustreči tistemu delu prebivalstva, ki živi od turizma, in vsaj delno napolniti opešani državni proračun. Kakšna je cena tega in kako misli sočasno streči pohlepu po devizah in epidemiološkim predpisom, ki veljajo za domače prebivalstvo? Tu se šele začne ves nesmisel ravnanja države, ki je doslej razmeroma uspešno omejevala epidemijo, predvsem zaradi poslušnosti prebivalstva, vajenega, da se brez ugovora ukloni vsakršni institucionalni represiji, pa tudi zato, ker zlahka udejanja prepoved gibanja med kraji, saj je z 20 županijami, na katere je razdeljeno njeno ozemlje in znotraj katerih je 500 občin, svetovna prvakinja. Občinam je zdaj prepuščeno, da po svojih željah opuščajo dosedanje ukrepe prepovedi zapuščanja kraja prebivališča. Prebivališča kot politične izmišljotine, podobne dvojnemu državljanstvu za Hrvate iz Herceg-Bosne, večinoma volivce desnice, zaradi katerega lahko v enem kraju živiš, v drugem pa imaš prebivališče in s tem kopico ugodnosti.
V glavnem, vladajoči se skušajo domisliti, kako pripeljati turiste na jadransko obalo in pri tem izpeljati nemogoče preverjanje, ali so vsi, ki prihajajo polnit turistični račun Hrvaške, zdravi, ter zagotoviti, da bodo vsi spoštovali potrebno medsebojno razdaljo, celo na plažah, da bodo nosili maske in si umivali roke … čeprav ta vlada še do danes hrvaškim državljanom ni zapovedala obveznega nošenja mask. Ker mask, ki so v tako rekoč vseh evropskih državah obvezne, tu preprosto ni in jih tudi nihče ni sposoben izdelati.
No, pa poglejmo, katere »corona free« turistične cilje želi Hrvaška ponuditi gostom iz Češke, Avstrije, Madžarske in Slovenije, kjer je prav tako na oblasti desničar, ljub hrvaški oblasti. Nismo potrebovali uradne izjave o začetku »trženja izbranih destinacij, v katerih ni bilo pandemije«, da bi vedeli, da bodo to otoki Hvar, Brač, Vis in Šolta, ki vsi sodijo v Splitsko županijo. Ta pa, v nasprotju z vsemi drugimi, ki so razveljavile prepoved gibanja po svojem ozemlju, še naprej prepoveduje odhajanje na otoke. Celo ljudem, ki imajo tam hiše, s čimer onemogoča dostop do zasebne lastnine. Kršenje ustavnega prava? Brez dvoma. Vendar nekaj vsakdanjega v državi, kjer velja izredno stanje, čeprav ga ni nikoli razglasila, ker sklep o tem ni bil sprejet z dvotretjinsko večino v parlamentu. Tako je po volji vladajoče partije, ki bi rada na bližajočih se volitvah z doslednim potiskanjem opozicije in celo njenih strokovnjakov na rob, sama pobrala smetano zar adi uspešnega omejevanja pandemije. Za primerjavo, celo zakrknjeni Franjo Tuđman je med vojno sestavil vlado narodne enotnosti, v kateri so skupaj sedeli njegovi strankarski ljudje in člani opozicijskih strank.
Danes so v podobnem položaju na čelu parade izključno člani vladajoče partije, ki jurišajo na temeljne človekove pravice, omejujejo svobodo gibanja ali varujejo otoke kot deviške kraje, pripravljene na prihod tujcev, če ti sami ne bodo imeli dovolj pameti, da bi ostali doma. Otoke, katerih prebivalci dan za dnem brezobzirno krakajo: »Ne prihajajte!« Poziv je seveda namenjen sodržavljanom, ki imajo na otokih hiše, zdaj, ko se otočanom nasmihajo apartmajski devizni gostje, pa so umolknili.
Samo za primer: moja družina ima na Šolti hišo, ki jo je oče postavil že leta 1954, tam preživimo precejšen del leta, plačamo vse komunalne prispevke, celo odvoz smeti v mesecih, ko nas ni, in seveda davek na hišo. Le prebivališča na otoku nismo prijavili, čeprav bi si s tem zagotovili pol cenejšo trajektno vožnjo. Zaradi te prevarantske podrobnosti – kar 50 odstotkov tistih, ki na otoku ne živijo stalno, si je zagotovilo to ugodnost – zdaj ne moremo v lastno hišo. Ni pomembno, ali streha pušča in ali bo vsa posajena zelenjava propadla, pomembno je, da se otoki ohranijo za pobiranje tistega drobiža, ki ga bodo tamkajšnjim najemodajalcem in nato državi po »koridorju« prinesli tuji turisti. In s tem prispevali k vnovičnemu zmagoslavju HDZ na bližajočih se volitvah.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.