Reketkoalicija

Vlado Miheljak

30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Dva leva

»Na vrhuncu apartheida je bila Južna Afrika zelo konservativna. Tukaj ni bilo televizije, ker naj bi bila ta komunistična. Ne bi verjeli, kakšno nazadnjaštvo. Vse je bilo omejeno, cenzurirano. Album (Cold Fact) je bil zelo priljubljen, opisoval je naše življenje. Če si v 70. letih prišel v hišo belskih liberalcev, ki so imeli gramofon in pop plošče, si vedno našel Abbey Road Beatlov, Bridge Over Troubled Water Simona in Garfunkla in Rodriguezov Cold Fact. Za nas je bila to ena najslavnejših plošč. Sporočala je: bojuj se proti ureditvi, kot v pesmi. Do takrat nismo vedeli, kaj naj bi to pomenilo. Potem smo izvedeli, da ni narobe protestirati, biti jezen na sistem. ...«
— Južnoafriški glasbenik Willem Möller o vplivu detroitskega proletarskega kantavtorja Sixta Rodrigueza na premagovanje političnega in družbenega vzdušja v času apartheida

Hja, delavci, delavke, pač vsi, ki si s svojim delom služijo tanko skorjo kruha, dobivajo v teh dneh jasno sporočilo vlade: kresovi, tradicionalno druženje ob golažu in pijači letos odpadejo. Zato pojdite raje na golf. Če golfa ne znate igrati, lahko za začetek nosite ali vozite palice tistim, ki ga igrajo. Čas, ki vam ostane zaradi odpadlega druženja, izkoristite in pojdite na svoje imenitne vikende na morju, v planinah in drugje. Minister Hojs je to možnost preizkusil, še preden je bila prepoved gibanja med občinami odpravljena. Šlo je kajpak za »družbeni eksperiment«, ne oblastnikovo zlorabo omejitev, ki jih sam določa. Zadeva se očitno obnese.

O. K., pred prazniki si ne boste smeli urediti pričeske, boste pa lahko uredili avtomobile. Omejitev ostaja za skoke čez plot, nikakor pa za dostop do delovnih mest. In da srečevanje in druženje ljudi na prostem omogoča širjenje virusa, obvezno druženje slabo zaščitenih delavcev in delavk na delovnih mestih v tovarnah, pisarnah, trgovinah pa ne, je čudež, ki ga za zdaj ne znajo pojasniti niti vrhunski epidemiologi in virologi. In čeprav med prazniki ne boste smeli iti v drugo občino nabirat čemaža, boste takoj po praznikih lahko šli k maši. Bog bo že znal prebrati, koga obvarovati pred virusom ...

Kakorkoli. Koronavirus ni mit. Je realno grozeča nevarnost. A težava je, da je postal vsaj pri nas vse očitnejši alibi za doseganje vzporednih in ključnih ciljev nove oblasti. Namreč, vzpostavljanje popolnega nadzora nad vsemi porami življenja. Vendar Slovenija ni Madžarska, kjer je Orbánu uspelo nagovoriti nesporno večino volivcev. V Sloveniji fašizacije vsakdanjega življenja ni mogoče izpeljati brez kolaboracije tistih, ki se volivcem in javnosti predstavljajo kot liberalni, celo levo liberalni. SMC, Desus, če NSi pač odmislimo. Najprej so dopustili, da je Janševa SDS prevzela notranji resor in omogočila nevtralizacijo vseh hipotek, ki so kot Damoklejev meč visele nad stranko in njenimi akterji. Četudi bi dopustili samo to, bi bilo več, kot sme dopustiti politični akter, ki so ga polna usta pravne države. A brez pomoči SMC in Desusa ne bi bilo niti naskoka na javno televizijo. Ta se v teh dneh kar hrabro drži, toda prevzem se bo zgodil v hipu, ko bo novi programski svet RTV, ki ga trasirata tudi ti dve kolaborantski stranki, prevzel oblast.

Svoj čas, v eri Franja Tuđmana, smo se čudili, kako Hrvaška postopoma leze v »defektno demokracijo« (izraz politologa Wolfganga Merkla), ki kljub ohranjenemu formalnemu demokratičnemu ustroju deluje povsem avtoritarno, nedemokratično, s poljubno interpretacijo pravnega reda, sedaj se oni upravičeno čudijo, kako si je Janša v nekaj tednih vladanja popolnoma podredil državo; njeno notranje delovanje. Redefiniral naše zunanjepolitične usmeritve od osrednjeevropske linije k višegrajski avtoritarni robnosti. Čez noč smo iz »zgledne mlade demokracije« postali »delinkventna srednjeevropska spaka«, ki se tudi navzven sramoti z raznimi depešami. A ni ključno, kakšno sporočilo pošilja novi režim v Evropo, težava je, kakšno sporočilo pošilja svojim državljanom. Včasih se preveč ukvarjamo z nebistvenimi detajli. Denimo, ko so ujeli državnega sekretarja Breznika, da je pijan prehitro vozil, se je vsul plaz kritik. Sicer upravičenih. Toda resnični eksces nista niti vinjenost niti prevelika hitrost državnega sekretarja na notranjem ministrstvu. To se dogaja. Težava, ki je bila komaj omenjena, je, da hodi državni sekretar notranjega ministrstva po »nabirko« v firmo, ki je v preiskavi. In tudi, če ne bi bila v preiskavi, je takšna nabirka državnega sekretarja zavržna, nekaj, kar se ne bi smelo dogajati.

Kolaborantska SMC se je na silno navdušenje nekaterih pridružila pozivu dveh komisij DZ za umik sporne depeše o medijih Svetu Evrope. Toda to je cenen nateg. Ta poziv, pravzaprav pobožna želja, nima posledic. Sporna, groteskna depeša vlade ostaja. Torej tudi kot depeša vladne SMC.

Nekateri pravijo, da so najnovejša razkritja korupcije pri nabavi medicinske opreme šokantna. No, res so grozna, zavržna. A šokantna? Ah, dajte no. Kaj pa ste pričakovali od te vlade? Mar niso nepotizem, klientelizem, koruptivnost, maščevalnost, politično obračunavanje, diskvalifikacije, nenehno generiranje konfliktov v samem bistvu Janševe politike?

Janševa koalicijska oblast z blagoslovom kolaborantskih SMC in Desusa je začela prek policijskega ministra Hojsa, ki izgublja razsodnost in se vede kot ranjena žival v Leninovi prispodobi, čisto neposredno in konkretno groziti državljanom in državljankam. Varuh človekovih pravic molči. Predsednik republike si zakriva oči in maši ušesa.

A ni treba stokati in ni se treba bati. Treba se je upreti na vseh »frontah«. Obveščati domače in svetovne institucije. Takoj.

Že 1. maja bo priložnost, da množično in glasno sporočimo:

#dovoljvasimamo