Grega Repovž

3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Uvodnik

Posel SDS

V torek, ko so kriminalisti obiskali ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ta ni bil prav nič presenečen, bil je pripravljen. Vedel je, da prihajajo; vsaj dan pred njihovim prihodom ga je o tem tako ali drugače obvestil Aleš Hojs, minister za notranje zadeve v odstopu, ali danes že nekdanji direktor policije Anton Travner, če ne morda prek posrednikov celo kdo višji v državni hierarhiji. Hojs je posredovanje informacije vpletenim skušal prikriti tako, da jo je dal objaviti na Nova24, strankini televiziji.

In čeprav gre za protizakonit poskus izigravanja kriminalistične preiskave, vse skupaj verjetno ne bo vplivalo na njen potek. Morda je Hojs res predčasno izvedel, kdaj točno bodo kriminalisti opravili hišne preiskave in zaslišanja, zelo očitno pa mesece sploh ni vedel, da preiskava dejansko že poteka. Kriminalisti so očitno večino dokazov že zbrali, glede na to, da so za hišne preiskave dobili sodne odredbe in da se je tožilstvo, ki za temi preiskovalnimi dejanji stoji, odločilo, da bo pri tem dovolilo odvzeti prostost ministru Počivalšku in njegovi najožji sodelavki. Minister je le minister in tudi tožilci tega ne bi storili, če ne bi pred sabo imeli jasnih dokazov.

A vrnimo se k Počivalšku. Novinarji ga natančno opazujemo že dolga leta. Vidimo njegov užitek, ker ima šoferja, prija mu, da je pomemben, Janša je to takoj prepoznal in mu namenil še varnostnike ter ga ozaljšal z naslovom podpredsednika vlade. Seveda ima tudi ambicije in seveda je tudi koristoljuben. Ne skriva, na primer, da bi rad po ministrovanju obvladoval slovenski turizem – in prilagajanje pravnega reda, ki mu bo omogočilo priti do te moči, izvaja na očeh celotne javnosti. Ne zdi se mu nič narobe s tem, ker samega sebe vidi kot dobrega in sposobnega, celo kot rešitelja slovenskega turizma. Rad bi bil nekakšen kralj slovenskega turizma, tako, kot je na primer Zoran Janković veljal za gospodarja slovenske trgovine, dokler ga ni zamenjala prva Janševa vlada.

Ne vemo, ali je Počivalšek, ko se je z Janšo dogovoril, da bodo nakupi medicinske opreme potekali prek posrednikov, vedel, da je namen vsega tega omogočiti zaslužek tem posrednikom. Mogoče je vse: da so ga v to prepričali s čisto racionalnimi argumenti (da na primer tveganje s tem prevzamejo posredniki namesto države), da se v tistem trenutku dejansko sploh ni spraševal, zakaj ga Janša v to nagovarja, ker so bile razmere res težke, lahko pa, da so mu to preprosto podtaknili – tako kot so v času prve Janševe vlade nakup oklepnih vozil Patria podtaknili Karlu Erjavcu, ki je prav tako neizmerno užival v funkciji ministra za obrambo in moči, se hvalil z nakupom te izjemne opreme, dokler se ni izkazalo, da so Janševi najbližji sodelavci za njegovim hrbtom posel izpeljali z namenom pridobitve podkupnine. No, iz izjav vpletenih, zlasti Ivana Galeta, danes vemo, da je Počivalšek kmalu ugotovil, kaj se dogaja. A je igro sprejel. »To je posel SDS,« je o nakupu respiratorjev prek družbe GenePlanet rekel Galetu – in do danes te trditve ni niti poskušal zanikati.

Zelo verjetno torej je, da z nakupom respiratorjev prek družbe GenePlanet Počivalšek ni imel nič. Vendar ni imel nič le v svojem svetu – to je svet, kjer si imel kaj pri poslu zgolj, če si od njega tudi kaj dobil, na primer denar ali kakšno drugo korist. No, pravni sistem ne deluje tako, vendar se zdi, da Počivalšek tega dejansko ne vidi. Kazenska zakonodaja predvideva, da si pri nekem poslu kaj imel, če si ga omogočil, ker si vedel, da boš s tem pridobil posredno korist. Ker si na primer vedel, da boš imel zaradi tega politično korist, ali pa ker si vedel, da bodo zaradi tvojega sodelovanja na ravni vlade in parlamenta sprejete odločitve, ki bodo v tvojo korist. Korupcija na najvišjih ravneh ne poteka v obliki zavojčkov denarja, ampak se izvaja prek zakonodaje, imenovanj, dodelitev sredstev, odločitev, neodločitev itd.

No, v nečem pa ima Počivalšek brez dvoma prav: to, kar raziskujejo kriminalisti, je posel SDS. Zato je bila reakcija predsednika SDS in vlade Janeza Janše tako silovita, bes na Hojsa in Travnerja pa tako neizmeren, da ju je nemudoma odstavil. V njegovih očeh sta se on, torej Janša, in SDS znašla v preiskavi zato, ker Travner in Hojs nista znala spraviti v red policije – ne zato, ker je morda s tem, da spelješ posel k posredniku, da bi bile pri tem obračunane provizije, nekaj globoko narobe. V tem smislu imajo kriminalisti lahko delo: opravka imajo z ljudmi, ki se jim to, kar so počeli, ne zdi nič nenavadnega ali napačnega, ampak mislijo, da jim s tem, ko so dobili oblast, pripada tudi to. A isto težavo ima tudi Počivalšek.