Ne nasedajmo

N'toko

3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Žive meje

Neverjetno, kako hitro se stvari pozabijo. Slovenija se še niti ni izvila iz primeža epidemije, pa so že spet na udaru tujci. Komaj mesec dni je minil od karantene, ko je vlada panično iskala tuje delavce za na polja, ko so bili balkanski gradbinci edini znak življenja na naših ulicah, ko so zamaskirani agencijski delavci in prosilci za azil reševali nočne izmene v tovarnah, ko so begunci polnili trgovinska skladišča ter pripravljali in dostavljali hrano za Ljubljančane v izolaciji … Skratka, komaj mesec dni, odkar smo se lahko na lastne oči prepričali o nesorazmernem bremenu, ki ga nosijo tuji delavci v času državne ohromelosti. Toda vlada še vedno govori o parazitih in izkoriščevalcih, še vedno izvaja vojaške in policijske spektakle na mejah, zdaj pa obljublja »končno rešitev« še v birokratski obliki. Če bo vse po načrtih Ministrstva za notranje zadeve, se namreč v državni zbor vrača zloglasni zakon o tujcih, kmalu za tem pa še zakon o mednarodni zaščiti.

Tako bomo v prihodnjih tednih znova poslušali enako propagando. Ministrstvo bo v sodelovanju z SDS spet poseglo v vrečo rasističnih stereotipov, da bo vznemirjalo domišljijo slovenske javnosti – reševalo našo ekonomijo pred izkoriščanjem požrešnih kosovskih družin, branilo našo kulturo pred neintegriranimi južnjaki ter seveda utrjevalo našo mejo pred vdorom muslimanskih hord. Vse to namreč obljubljata spremenjena zakona – od težjih pogojev združevanja z družino in obveznega izpita iz slovenskega jezika za pridobitev dovoljenja za bivanje pa do hitrejšega zapiranja in deportiranja tujcev, celo možnosti popolne ukinitve prošenj za azil. Zakona sta že v dikciji tako sadistična, da človeka ob branju popade slabost. Zgolj za okus: tujim otrokom brez statusa zapira vse poti do legalizacije, namesto zadrževanja v času šolanja pa bodo lahko zgolj vsak mesec znova prosili policijo za enomesečni odlog deportacije. Ali pa ta biser: poskus samomora ali samopoškodbe osebe, zaprte v Centru za tujce, se obravnava kot »kršitev reda« in kaznuje z zaprtjem v samico … Še bi lahko naštevali. SDS je obljubil čiščenje Slovenije, in to tudi izvaja.

Toda nikar ne pričakujte, da bo zaradi novih zakonov v Sloveniji kaj manj tujcev – nobena stranka si namreč ne more privoščiti, da bi kapitalistom odvzela najcenejše delavce. Nove zaostritve jim ne preprečujejo, da bi pripeljali tuje delavce v neomejenem številu, pač pa tujcem preprečujejo uveljavljanje delavskih in človekovih pravic. Jemljejo jim vso svobodo zunaj delovnega razmerja in jim onemogočajo ureditev družinskega življenja. Čeprav bodo plačevali davke in prispevke, ne bodo imeli dostopa do socialnih storitev, niti se tu ne bodo mogli upokojiti. Dve leti bodo živeli v režimu »kuća poso, poso kuća«, nato pa jih – tik pred rokom, ko mora delodajalec skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas – čakata odpoved in pot v domovino. In če ne bodo odšli prostovoljno, bodo za to poskrbeli z novimi pooblastili oboroženi policisti. Ne, vlade ne zanima manjšanje migracij ali varovanje slovenske kulture, zanima jih, kako iz delavcev potegniti maksimalno količino dela za čim nižje stroške.

Da imajo ukrepi bolj ekonomske kot pa kulturne cilje, priča ideja o obveznem opravljanju A2 izpita iz slovenskega jezika za pridobitev dovoljenja za bivanje. Trditvi, da se s tem »krepi integracija tujcev«, se lahko le smejimo. Ko govorijo o »problemu integracije«, imajo na ministrstvu kakopak v mislih delavce iz t. i. tretjih držav, ne pa tisočih belopoltih študentov in specializiranih delavcev iz EU in ZDA. Pri tem namerno spregledajo, da so prav nižje kvalificirani delavci, ki bodo bistveno težje prišli do tečajev in izpitov na filozofski fakulteti, najbolje integrirani tujci v državi. Delovno mesto, na katerem preživimo večino dneva in kjer se ves čas sporazumevamo s sodelavci in strankami, je tisto okolje, ki odločilno oblikuje naše vključevanje v družbo, ne pa brezvezni tečaj slovnice, na katerem bi pogrnilo pol članstva SDS. Zato je med strokovnimi delavci iz zahodnih držav, ki se lahko v službah sporazumevajo v angleščini, v primerjavi z manualnimi delavci globalnega juga bistveno manj znanja slovenščine. To pa pisce zakona ne skrbi – nasprotno, zakon predvideva lajšanje birokratskih ovir prav za tuje raziskovalce in študente, manualnim delavcem pa jih otežuje!

Ministrstvo v resnici skozi leta sistematično omejuje vse možnosti organskega vključevanja tujcev v družbo – naj gre za sklenitev zakonskih zvez s slovenskimi partnerji (kar je v primeru temnopoltih moških vedno interpretirano kot potencialna goljufija) ali pa združevanje z družinami (ki ga novi zakon reinterpretira kot »izkoriščanje socialne države«). Ministrstva recimo ne zanima, da so prav partnerji in šolajoči se otroci tisti, ki najhitreje potegnejo družinske člane v širše socialno okolje (poleg tega da ženske opravljajo še cel kup neplačanega reproduktivnega dela). Jasno, delodajalci si ne želijo delavcev, ki bi bili vpeti v okolje zunaj njihovih fabrik – želijo si tistih, ki bodo popolnoma odvisni od njih! Želijo si, da njihova pravica do bivanja izhaja zgolj iz delovnega razmerja, ne pa recimo iz družinskega razmerja, iz otrokovih pravic, pravice do mednarodne zaščite ipd. Ni naključje, da jih lahko iz države izženejo prav v trenutku, ko bi lahko uveljavljali druge pravice in bi zato njihovo delo postalo malo dražje. In kot da ne bi bila ta igra dovolj podla, se država pri tem sklicuje na njihovo »slabo integriranost«!

Naj gre za čistilke ali negovalke, gradbince ali dostavljalce – poleg domačih prekernih delavcev so prav tujci najbolj izkoriščani. Velika večina delavcev si želi, da se takšne savdijske metode polsuženjskega zaposlovanja ukinejo, in prav epidemija je odprla priložnost za nov premislek, kako okrepiti socialno varnost in redno zaposlovanje v najpomembnejših panogah. Namesto tega pa se med krizo krepita le vojska in policija – kljub dejstvu, da sta za razliko od migrantov v tem času dejansko nadlegovali prebivalstvo, grozili protestnikom in celo merili z orožjem v sprehajalce ob mejah. Ne nasedajmo njihovim manipulacijam in ne dovolimo, da »slovensko kulturo« uporabljajo za krepitev vojne proti delavcem in najšibkejšim!