Verjeti na besedo?

Bernard Nežmah

17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Pamflet

Predlog zakona o RTV SLO je sprožil salve upora: Janša si hoče podrediti medije, orbanizacija Slovenije, uničenje neodvisnih medijev. Tenor vladnih nasprotnikov je jasen: delovanje nacionalke je odlično, torej ohranimo osrednjo medijsko hišo takšno, kot je. Minister za kulturo in seveda osrednja vladna stranka SDS načrtujeta vrsto sprememb, ena med njimi pa je zmanjšanje državnega financiranja. Kar je sprožilo novi val protestov, češ da se istih programov pač ne da ustvarjati s 15 milijonov manjšim budžetom. Po nekaterih izračunih gre iz proračuna blizu 100 milijonov nacionalki, medtem ko za vse preostale medije preostane le še borna peščica novcev. Objektivno je RTV SLO najbolj privilegirani medij v državi. No, med vsemi je tudi najbolj pluralistično uravnan. A če vzamemo, da je vreden največje pozornosti in skrbi, se vseeno zastavlja vprašanje: ali imajo državljani od njega tudi pravico kaj terjati? Na televizijskega varuha pravic se vrstijo številne pritožbe in pobude, ki pa v najboljšem končajo v pisemskih odgovorih varuhinje Ilinke Todorovski. V zadnjih letih so v vrhovih TV hiše obravnavali dva primera dveh intervjujev: z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom in z zabavljačem Thompsonom. Drugi je bil deležen resnega ukora in novinar Igor Pirkovič je bil odstavljen kot urednik Tednika. A oba primera sploh ne zadevata profesionalnost, saj pluralna televizija dopušča intervjuje tudi s posamezniki, ki jih del publike ne bo maral.

Toda, bolj resno vprašanje: ali je kritika nacionalke dopustna? Oglejmo si primer tretje politike, to je stranke Dobra država, ki jo vodi Bojan Dobovšek. Stranka ne spada v vrsto klasičnih antijanšističnih niti ne med podpornike SDS, vodi svojo pot, toda marsikdaj je podobnih pogledov kot SDS. Ob zdajšnji razpravi je zadržana do zakonskih sprememb, opozarja, pa da nacionalka krši lastno zakonodajo. V času predvolilnih kampanj daje striktno manj pozornosti neparlamentarnim strankam. Predvsem pa Dobovškovi izpostavljajo 4. in 5. člen aktualnega zakona: »Ki zahteva verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi celovito obvešča javnost, od novinarjev pa načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, zato je sklicevanje na nedotakljivo, neodvisno« uredniško politiko pogosto le izgovor za nezakonito pristranskost poročanja.« Dobra država osrednje televizije ne kritizira, ampak poantira, da so nekateri njeni prispevki kršenje zakonodaje. Preprosto, če je POP TV lahko navijaška in aktivistična, si nacionalka, če jo prisilno financirajo državljani, tega ne more privoščiti.

Poglejmo primer. Da ga ne bomo vzeli iz repertoarja antijanšizmov, si poglejmo prispevek v Dnevniku o odkritju doslej neznanega množičnega grobišča v Kočevskem rogu. Minulo soboto je ta poročal, da so tam jamarji odkrili ostanke najmanj 35 ljudi in da po mnenju predsednika vladne komisije domnevajo, da gre še za eno izmed neznanih morišč. Medtem ko je bil prispevek naslovljen Pretresljivo odkritje, nam nacionalka ni povedala nič pretresljivega, še manj ključnega: ne kdo so žrtve, ne kdo so morilci, ne kdaj so bili umorjeni. Med priseljevanjem Slovanov v osmem stoletju, ob turškem pohodu v 17. stoletju ali ob represalijah Titove vojske po koncu druge svetovne vojne? Gledalec iz tega prispevka o grozodejstvu ne izve nič. Kajpak, trajal je le 17 sekund. V isti oddaji pa je TV prikazala tudi posnetek komemoracije ob množičnih pobojih v Srebrenici, kjer je bil spremni tekst nedvoumno jasen: leta 1995 je vojska bosanskih Srbov pobila osem tisoč Bošnjakov. Eklatantni primer, ko poboje domobrancev TV SLO zakrije, ne da bi o njih podala celovito informacijo.

Povsem drugače se odzove na tvit premiera Janše, ki je zapisal, da do pobojev v Srebrenici ne bi prišlo, ko bi leta 1990 mednarodna skupnost in jugoslovanske dežele obsodile povojne komunistične poboje. Tu je izčrpna, tako v Dnevniku kot v Odmevih navede dolge tirade bosanskih medijev, ki so slovenskega premiera označili za morbiden, zlonameren in neuravnovešen um. Zanimivo, premier ni osporaval pobojev, temveč se je vprašal, ali bi jih drugačen duh časa ne preprečil. Toda za nacionalko so odzivi na tvit premiera bistveno bolj pomembna dnevniška vest kot odkritje, da je 35 nesrečnikov 75 let zagrebenih v skritem morišču v Sloveniji.

Da bi morali mediji reflektirati lastno početje, govorijo poročila o odprtju P+R parkirišča v Stanežičah. Neideološka tema, v kateri je podžupan odprl obširno parkirišče za skoraj 400 avtomobilistov, ki naj bi pred prihodom v Ljubljano, tam pustili svoje avtomobile in se z avtobusom odpeljali v mesto. Stvar je res impozantna, zraven še 100 stojal za kolesa ter 16 zaprtih hišk prav tako za bicikle. Nacionalka je kot dogodek predstavila slavnostno odprtje in to je to. Časnika Dnevnik in Delo sta že pred tem pisala o nesmiselni investiciji, ki bo bržkone zapuščena. V sredo ob pol treh sem si s kolesom ogledal novi ponos Jankovićeve Ljubljane in naštel 11 parkiranih avtomobilov ter nobenega kolesa. 376 parkirišč za avtomobile ter vseh 116 za kolesa je samevalo!!!!!!! Je nacionalka po posnetku otvoritve odšla še enkrat v Stanežiče, da preveri, kako mestna investicija v višini 5 milijonov deluje? Ali ni dogodek tudi delovanje projektov po inavguraciji?

Sicer pa je enciklopedični primer šlampavosti spletna stran občine Ljubljana, ki prinaša fotko stotine kolesarskih stojal, pod njo pa napis – postavili smo 20 kolesarskih stojal! Urednik ni niti pogledal, kaj je na sliki.

Medijem ni verjeti na besedo.