Dan po jutrišnjem

Vlado Miheljak

18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Dva leva

»Nekdanja predsednica DeSUS Aleksandra Pivec za zdaj ostaja ministrica za kmetijstvo, ali tudi podpredsednica vlade, pa naj bi bilo znano v kratkem. … V koaliciji se bomo trudili, da svoje naloge izpolnjujemo v skladu z dogovorom.«
— Tomaž Gantar o koalicijski idili (STA, 14. 9. 2020)

»A so se danes vsi zavili v molk. Tudi podpredsednik stranke in predsednik DZ Igor Zorčič je bil v današnji izjavi novinarjem … glede dogajanja v stranki skop. Kot je dejal, lahko razkrije le to, da so se dogovorili, da tega ne bodo komentirali. Po njegovih navedbah je imenovanje (Popoviča za) državnega sekretarja stvar ministrstva oz. stvar vlade in ni prišlo še do nikakršne odločitve. ’Dotlej ne zasluži posebnega komentarja,’ je dodal.«
— Igor Zorčič o koalicijski idili (STA, 8. 9. 2020)

»O kolegu Janiju Predniku lahko izrazim samo pozitivne misli. Po Borutu Pahorju in Igorju Lukšiču v stranki SD kandidira politik, ki ima vrednote socialne demokracije, kot jih poznajo v EU. Obstaja upanje, da iz preoblečenih komunistov, končno postanejo stranka svojega imena. Držim pesti.«
— Podporo Prednikovi kandidaturi za predsednika SD je na Twitterju izrazil tudi poslanec SDS Franc Breznik

Veliko sreče Predniku pa je zaželel v boju za zmago njegov koroški rojak, sekretar na kulturnem ministrstvu Miro Petek.
— (Demokracija, 5. 9. 2020)

Opozicija pravzaprav nima težav z Janšo. Težave imamo državljani ... Opozicija vseskozi prepričuje sebe in javnost, da se ni treba preveč ukvarjati z njim. Tudi sedaj, ko izvaja popolno preobrazbo temeljnih družbenih, političnih, pravnih postulatov države. Madžarska zgodba je poučna. Najprej se z Orbánom niso dovolj ukvarjali, kasneje nobeno ukvarjanje več ni zaleglo. Sedaj se predvsem on ukvarja z njimi. No, kritična javnost si je precej sama kriva, da ima(mo) tako opozicijo. Vedno znova se pustimo nategniti.

Ob vseh škandalih, zarečenem kruhu in političnih idiotizmih kmetijske ministrice in predsednice DeSUS se je javnost razdelila na tiste, ki jo nekritično branijo (to so pretežno tisti, ki so jo ob aferi SRIPT napadali), in tiste, ki jo kritično napadajo (to so pretežno tisti, ki so jo ob aferi SRIPT branili). Nazadnje je Pivčeva padla. In prav je tako. A kaj se je zgodilo? Kaj se je spremenilo? Nič. Tudi pod Gantarjem bo stranka DeSUS igrala vlogo koristnega koalicijskega idiota. Kot jo je vselej. Rous, Erjavec, Pivec. Gantar je sicer bolj urejen in galanten od predhodnikov, a nima ne moči ne politične modrosti, da bi stranko popeljal v cono preživetja.

Drugi samonateg kritične javnosti je najnovejša afera Popovič. Ko se je razvedelo, da si minister Počivalšek za desno roko in celo državnega sekretarja izbira Popoviča, je završalo. Tako silno, da so se ustrašili celo v SMC. A SMC ne bi bila to, kar je, če ne bi kljub gnevu ugotovila (podobno kot DeSUS ob Pivčevi), da v razmerju do koalicije ne bo naredila nič, da bo vse tako, kot je bilo. Pa tudi sicer ne razumem, v čem je težava. Kdo drug, če ne Popovič, bi idealno pristajal v SMC in vlado? Če za to vlado in za samo SMC ljubkovalno rečemo, da imata mafijsko organizacijo, potem je pravi. Na mikro ravni je Popovič tisto, kar je na mezo ravni Počivalšek in na makro ravni Janša. Kaj bi torej bolje označevalo stanje duha v tej koaliciji kot državni sekretar s srednješolsko izobrazbo in korupcijskimi hipotekami? Nateg torej ni izbira, nateg je umik bizarne domislice. SMC bo poslej prodajala nasprotovanje Popoviču kot doslednost stranke dosledne koalicije. In vse bo tako, kot je bilo.

A do volitev je še daleč. In ta čas predvsem ni na obzorju nikogar, ki bi zmedeno in dezorientirano levo/levosredinsko opozicijo popeljal na volitve. Fajonova tega dometa nima. Nima modrosti, nima doslednosti in nima politične kondicije. Napovedana tekma na volilnem kongresu SD pa je očitno tretji veliki nateg kritične javnosti. Fajonova je dobila protikandidata, ki deluje, milo rečeno, nenavadno. Njegova edina prepoznavna intervencija je mnenje, da se stranka preveč ukvarja s politiko Janeza Janše (!?). Kot da bi si ga izmislil Pahor, če ne že kar Janša sam. Kot tak bo skoraj zagotovo izgubil bitko s Fajonovo. Levosredinska javnost pa bo, podobno kot pri izločitvi Pivčeve in nepripustitvi Popoviča, tudi pri izbiri novega/starega vodstva SD navdušena. Ostala bo Fajonova. Prednik ne bo naslednik.

Kaj je še preostalo? Če odmislimo Alenko Bratušek iz Stranke Alenke Bratušek, ki je sama ali ob pomoči svojih poslank in poslancev večkrat demonstrirala nedoslednost, ki jo poganja na smetišče zgodovine (prozorno nagovarjanje upokojencev, glasovanje proti odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, celo dvorjenje Janši), preostane Šarec. Šarec, ki je naredil usodno napako, preden je sploh začel: Črnčec kot senčni mož in mastermind je bil in ostal Šarčev pogreb.

In Levica? Hja, problem Levice je, da deluje kot otrok s posebnimi potrebami. Z veliko potrpežljivosti in ljubezni jo je mogoče prenašati, a ne moreš ji podeljevati odgovornosti.

Kaj je dobrega pred naslednjimi volitvami? Od strank, ki so nagovarjale in dajale zavezo levosredinskim volivcem, pa so se tako ali drugače izkazale za neverodostojne, se SMC (s Popovičem ali brez) zagotovo ne bo uvrstila v parlament, DeSUS in SAB pa se zelo verjetno ne bosta. Tudi SNS ne.

In kaj je slabega pred naslednjimi volitvami? Janša oziroma njegova SDS bo skoraj zagotovo izšla z volitev kot najmočnejša posamična stranka. A že hitri pregled javnomnenjskih projekcij pokaže, da mu skupaj s kilavo NSi ne bo uspelo oblikovati koalicije. Levosredinska opozicija bi morala biti sposobna oblikovati predvolilno koalicijo z jasno hierarhijo vlog in minimalnega skupnega programa. To pa je v sedanji konstelaciji strankarskih in kadrovskih razmerij Mission Impossible.