Grega Repovž

25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Uvodnik

Ustavilo se bo

Eden redkih resnih dokumentov o poteku šolanja v času koronavirusa v Sloveniji je dopis, ki ga je ta teden ministrici za šolstvo Simoni Kustec poslal Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Želimo si, da bi tak dokument pripravilo ministrstvo, ki ga vodi Simona Kustec, z občutljivim razumevanjem razmer in hkrati jasnim popisom nevralgičnih točk, ki lahko, če ne bodo obvladovane, dejansko ustavijo celoten proces.

Ko namreč govorimo o šolstvu, govorimo o enem izmed temeljnih sistemov družbe, ki mora delovati, da deluje tudi vse ostalo, z gospodarstvom vred. Šola, pri čemer mislimo te otroke in mladostnike z nahrbtniki na ulicah, je pomemben element normalnosti, spodbuda vsem drugim sistemom, da se nekako da, da je sicer malo slabše in okrnjeno, ampak živimo naprej. Zato je bilo tako pomembno, da se čez poletje vse dobro razmisli. Tega ministrstvo ni storilo, ministrica je prodajala nasmehe. Zdaj se že kažejo velike razpoke v delovanju, ki bodo ta sistem, ki temelji na požrtvovalnosti učiteljev in drugih zaposlenih ter samih otrok in mladostnikov, v prihodnjih mesecih lahko zlomile, četudi bi raven okuženosti ostala na sedanji ravni.

Dopis sindikata je prijazno, a zaskrbljeno pismo. Začne se z naslednjimi besedami: »Naše članstvo z veliko razumevanja in strpnosti sprejema in spoštuje navodila in priporočila zdravstvene stroke ter si z vso skrbnostjo prizadeva, da bi vzgojno-izobraževalni proces za otroke, učence in dijake v tudi tem zelo posebnem šolskem letu potekal čim bolj normalno. Vsi zaposleni v vzgoji in izobraževanju, tako administrativno-računovodski in tehnični kader kot tudi pedagoško osebje, so preobremenjeni in ob zaostrovanju ukrepov ne bodo več dolgo zdržali. Tehnično osebje mora večkrat dnevno razkuževati opremo in prostore … organizacija priprav in delitev šolske prehrane je zapletena, obroki v kuhinjah se pripravljajo v polni zaščitni opremi in ob visokih temperaturah … Pregorevajo tudi vzgojiteljice in vzgojitelji, pomočnice in pomočniki, katerih obseg dela se je zaradi spoštovanja higienskih navodil in varnostnih ukrepov tako povečal, da ni več mogoče spoštovati zahtevane zakonske sočasnosti v vzgojnih skupinah, delovni čas se je posledično podaljšal … Pregorevajo učitelji in učiteljice ter drugi strokovni delavci, ki so ob pedagoškem delu, ki ga opravljajo, postali še pazniki, razkužujejo, delijo malico, dežurajo po hodnikih.«

Obstajajo še vidiki, ki so ostali neizrečeni, a imajo veliko težo. Učitelji višjih razredov in srednjih šol se namreč vsak dan srečujejo z do 200 osebami, z vsako izmed njih preživijo okoli 45 minut v istem prostoru, večina izmed teh stikov so mlajši odrasli. Večina izmed nas lahko nadzoruje število dnevnih daljših stikov s tretjimi osebami, učitelji tega ne morejo, ščitijo jih zgolj maske. Psihični pritisk v razmerah epidemije je na učitelje izjemen, sploh če upoštevamo njihovo razmeroma visoko povprečno starost. Za njimi je najlažji, uvajalni mesec. Meseci, ki prihajajo, bodo težji.

Danes se zelo jasno kaže, da ministrstvo in vlada nista opravila svojega dela. Niso zaposlili dodatnega kadra v kuhinjah, za čiščenje in v drugih službah, ki je za normalno delovanje v zaostrenih razmerah nujno potreben. Niso razpisali dodatnih delovnih mest za pomoč preobremenjenim strokovnim delavkam in delavcem. Niso preučili možnosti turnusnega dela. Niso pripravili načrta, kako naj se ob obveznem nošenju mask prilagodi izvajanje pouka pri posameznih predmetih. Delo z masko je težko, govoriti z masko šest ur je težko, zahteva prilagoditev. A kako bi ministrstvo to sploh pripravilo, če pa so trdili, da dela z maskami ne bo?

Ministrstvo je šole pustilo na cedilu. Nobene razbremenitve niso predvideli za učitelje, ki jim zdravstveno stanje ne omogoča dela z maskami. Učiteljem tudi niso zagotovili testiranja, do katerega imajo pravico na primer zdravstveni delavci – čeprav imajo učitelji vsak dan ogromno različnih in dolgotrajnih stikov. Ves čas so v strahu in stresu. Namesto da bi zagotovili brezplačne maske za učitelje in učence, so celotnemu šolstvu in varstvu namenili 500.000 mask za enkratno uporabo. Kako bizarno majhna je ta številka, nam pove podatek, da te ustanove vsak dan obiskuje 200.000 otrok in mladostnikov. Pri čemer namerava vlada brezplačne maske zagotoviti podjetnikom in obrtnikom.

Šolski sistem je vlada v koronajesen poslala popolnoma nepripravljen. Zlomi se lahko zelo hitro. Zato so pozivi, naj ministrica Kustec odstopi, ker na gala večerji ni imela maske, dejansko opozarjanje na njeno manj pomembno napako. Odstopiti bi morala, da bi lahko delo prevzel kdo, ki mu je kos. A ni odpovedala le ministrica, ampak vlada. Sistem se lomi po treh tednih. In to ji v svojem dopisu zelo jasno sporoča sindikat.

Podobno se dogaja tudi drugod, v drugih podsistemih države. Poglejmo javni prevoz. Fiasko je popoln. Iskali smo primerjave po tujini. Je drugod tudi taka gneča? Da, prihaja do nje. A zelo redko. Povsod so se pripravili na jesen, pri nas so zgolj izdajali dekrete brez ukrepov. Nikjer v Evropi nikjer ni takega kaosa, pri nas je poglobljen še z nerazčlenjeno populistično uvedbo brezplačnih vozovnic za upokojence – uvedeno v najbolj neprimernem času.

Če hočemo videti, kaj čaka šolstvo, moramo pogledati zdravstvo. Treba je pogledati tja – obtožbe, ki danes padajo po zdravnikih in drugih zdravstvenih delavcih, ki se dejansko neizmerno trudijo, so krivične. Vlada ni naredila nič, da bi zdravstvo pripravila na jesen, je pa že jasno, da bo stanje izkoristila za hitro privatizacijo sistema. In to brez milosti, prvi bodo v zasebne roke padli laboratoriji. Bodo na šolnike čez en mesec letele podobne obtožbe kot danes na zaposlene v zdravstvu? Ker niso mogli izpolniti dekretov, ki bi bili pospremljeni tudi z jasnimi ukrepi?