Ujetniki princa teme in termometra

Vlado Miheljak

16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Dva leva

»Ustavni lok po definiciji zahteva predstavništvo najmanj 2/3 volilnega telesa. Poimenovanje skupinice levih in skrajno levih strank in strančic za ustavni lok je norčevanje tako iz slovenskega jezika kot iz ustavne ureditve RS.«
— JJ, diplomant splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, je razgrnil nepoznavanje elementarnega politološkega izrazja

»Vsi se sprašujemo, pa nihče ne zna odgovoriti, kaj je to ustavni lok.«
 — Diplomirani politolog Janez Cigler Kralj se giblje v družbi nevednežev, ki ne zna uporabljati slovarjev in očitno niti googla ne

Ujetniki princa in termometra,
čakamo metlo svežega vetra. Hudič ima mlade.
Žabe nam kuha. In seje sovraštvo namesto kruha.
Trga nam žepe. Pere nam glave.
Čas je, da dvignemo svoje zastave. 
— Zoran Predin v novem komadu Nekega dne

Ko je Janša tvitnil tisto idiotsko sporočilo o ustavnem loku, sem si rekel: »Uf, zdaj pa bo nevednež in blefer pokasiral svoje!« Pa (kolikor mi je uspelo spremljati) dolgo ni reagiral nihče. Novinarsko čast je z dobro analizo geneze in ozadja pojma rešil šele Primož Cirman na portalu Necenzurirano. Dobro, če bi nevednost demonstriral (kot Janša) ali celo neposredno izrekel (kot Cigler Kralj) minister Hojs, bi lahko zgolj odmahnili, češ, saj je jasno, da gradbenik, ki zdaj vodi resor prvega pendreka države, tega ne more vedeti. Sicer pa je težko reči, ali je huje, da pojma ne pozna Janša ali da ga ne pozna Cigler Kralj. Janša ima alibi, ker je na takratni FSPN študiral izrazito ideološki, prorežimski program splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Še ko sem se podpisani sredi osemdesetih let vrnil v Ljubljano iz nekega čisto drugega mentalnega in kulturnega vesolja in se zaposlil na takratni FSPN, so na sestankih Pedagoško-znanstvenega zbora sedeli častniki JLA in akademskemu zboru z malo modrosti, a veliko samozavesti in arogance skušali vsiljevati svoj dogmatski nazor. Režimsko formo je kasneje skupina Janševih študijskih sopotnikov ali mlajših kolegov (Grizold, Jelušičeva, Malešič ...), zbranih okrog »civilista« Antona Beblerja, postopoma presegla in razvila respektabilno akademsko disciplino obramboslovja v sistemu politologije. No, Janša je ohranil avtentično retoriko in maniro svojih uniformiranih učiteljev do danes: ni pomembno, ali klatiš neumnosti, pomembno je, da to poveš odločno in brezprizivno. A pazite, Cigler Kralj ni kakšen nevedni laični teolog, kot bi po njegovem retoričnem in mentalnem slogu najprej pomislili, ampak politolog. Politolog!?

Pojem ustavnega loka ni od včeraj in ni zrastel šele na zelniku iniciatorja protijanševske koalicije Jožeta P. Damijana. Še manj ima kakršnokoli zvezo z določanjem ustavne parlamentarne večine, kot svojo neuko čredo podučuje pregovorno neizobraženi Janša. Vsekakor je pojem ustrezen za oslikavo aktualne protijanševske iniciative. Ustavni lok (arco costituzionale) izvorno izhaja iz proklamirane zaveze povojnih italijanskih strank, ki je utemeljena na izročilu antifašizma. Tako so se v istem čolnu znašli (v takratni parlamentarni strankarski konstelaciji) krščanski demokrati (DC), republikanci (PRI), liberalci (PLI), socialisti (PSI) in komunisti (PCI). Torej stranke, ki niso ne programsko ne akcijsko nujno kompatibilne, imajo pa onkraj vseh razlik skupno ultimativno zavezo: ustavni red. Stranke so takrat oblikovale skupni cilj konstituiranja pofašistične ustavne republike. No, za nas je ustreznejša primerjava z nemškim konceptom pojma pod imenom Verfassungsbogen, ki je bil v obtoku že, ko so v sedemdesetih letih ekstremizmi ogrožali ustavni red republike. Paradoksno pa so bile tudi vodilne stranke nemškega ustavnega loka v hudi skušnjavi v času tako imenovane nemške jeseni (1977). A načeloma zveza in zaveza strank ustavnega loka brani republiko pred tistimi, ki so voljni ali ignorirati ali kar odpravljati temeljne ustavne postulate. Med političnim populizmom in ekstremizmom je tanka črta. To vidimo oziroma smo videli v akcijski voljnosti denimo francoske Front National pa Vlaams Bloka/Belanga v Belgiji, v Nemčiji AfD, na Švedskem Sverigedemokraterne, Zlate zore v Grčiji itd. Kljub medsebojnim razlikam imajo pojavne oblike ekstremnega populizma kar trdne skupne značilnosti. Nemška politologa Frank Decker in Marcel Lewandowsky omenjata standardne retorične figure in estetizacijo nastopov. Tako najpoprej sklicevanje na zdravorazumsko argumentacijo s figurami enačenja individualne in kolektivne morale (imperativ reda, varčevanja, čistoče …), nagnjenost k radikalnim rešitvam (označevanje kompromisne pripravljenosti kot šibkosti), stalno generiranje teorij zarote in sovražnih podob (preža za begunci, populacijo LGBT, kulturniki …), emocionalizacija (generiranje predsodkov in resentimentov) ter generiranje strahu. In ne nazadnje provokativno razbijanje tabujev (denimo kršenje kod politične korektnosti) …

No, novost v evropskem prostoru pa je ekstremni populizem, ki prevzame oblast. Salvinijeva Lega Nord je zaradi omejene participacije in moči v koaliciji morda manj značilna kot nove samodržne oblasti v postkomunističnih deželah. Vsekakor in predvsem Orbánov Fidesz in Zakon in pravičnost Jarosława Kacyńskega, ki imata dovolj udobno večino za samovoljno vladanje. In dovolj časa za demontažo celotne javne sfere, od medijev do pravosodja, od kulture do šolstva, od zdravstva do socialnega sistema

Slovenija je na prelomnici. Ali se bo v najkrajšem času oblikoval ustavni lok onkraj pogojevanj in prestižnih igric, ki bo ustavil Janšev pohod na institucije, ali pa bodo spremembe nepovratne. Hitro se bo videlo, kdo igra s figo v žepu.