Trije veličastni

Vlado Miheljak

22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Dva leva

»Poglejte, takole bi rad naredil, rad bi našel 11.780 glasov, kar je eden več, kot jih potrebujemo.«
— Trump je republikanskemu državnemu sekretarju zvezne države Georgie Bradu Raffenspergerju skušal dopovedati, da se je proti kraji treba boriti z večjo krajo, proti laži z večjo lažjo

»Sprehodili se bomo do Kapitola, kajti države si ne bomo nikoli povrnili s šibkostjo. Pokazati je treba moč.«
— Donald Trump je na dan glasovanja o novem predsedniku protestnikom dal koordinate gibanja

»Gospod Janša (je) iz skrajno desne protimigrantske stranke, zaveznik madžarskega premiera Viktorja Orbána, ki pa je nekoliko zadržano že čestital Bidnu.«
— BBC o tem, da je Janša eden zadnjih političnih voditeljev, ki niso čestitali Bidnu

»Presegel je celo moje najhujše predstave o njem. Je sramota za državo, osramotil nas je po svetu. Ni vreden, da je na svojem položaju.«
— Joe Biden ni imel v mislih slovenskega premiera, ampak svojega predhodnika

»Včasih moramo na kocko postaviti kariero, da lahko zaščitimo svoja načela. Zdaj je tak čas. Nehati se moramo pretvarjati, da sta degradacija naše politike in vedenje nekaterih v izvršni veji oblasti normalna.«
— Besede Jeffa Flaka, nekdanjega republikanskega senatorja, ki so jih poslanci SMC spregledali

Sreda je dan, ko oddajam besedila za Mladino. In danes je sreda, 20. 1. 2021. Velik dan za liberalno Ameriko. Točno opoldne je Biden formalno prevzel predsedniško funkcijo. Po filmsko, hollywoodsko. Tako rekoč High Noon. Dramatični obračun je, kot v kultnem vesternu, potekal od volitev do inavguracije. V primerjavi s Trumpom (a samo v primerjavi z njim) so bili vsi dosedanji predsedniki Združenih držav Amerike prvovrstni intelektualci; kulturni, formirani. Khm, nerodno spoznanje za Michaela Moora: celo George W. Bush. Odhaja ne le najprimitivnejši in najbolj prostaški, ampak tudi najbolj pokvarjeni predsednik v zgodovini ZDA. Človek, ki se je več kot 20.000-krat zlagal, ki na dan proizvede v povprečju 32 laži, ki manipulira, zavaja, predvsem pa seje sovraštvo in s ščuvanjem animira najpreprostejše, nevedno, neizobraženo volilno telo. Še pred prevzemom oblasti je privržence ogreval s protimuslimanskimi sentimenti in protimigrantsko retoriko; celo z direktnim rasizmom:

»Mehiški priseljenci prinašajo droge, prinašajo kriminal, so posiljevalci.« A njegovo orodje je bil (dokler mu ga niso ugasnili) twitter, kjer je v kratkih sporočilih demonstriral produkte kratke pameti.

Sreda, 20. 1. 2021, je tudi dan, ko naj bi se preštela politična Slovenija. Namreč bilo naj bi glasovanje o nezaupnici. Pa so ga okužbe in/oziroma stiki z okuženimi preprečili. V koaliciji so bili navdušeni, vsi drugi razočarani. No, ne vemo, kako bi bilo, kako bi se izšlo. A ker v Sloveniji politična javnost ni razdeljena na pol (kot v ZDA), morebiti neuspeh na glasovanju o zaupnici ne bi bil usoden. Bi pa razjasnil, pri čem smo. Kdo iz prepričanja ali zgolj sebičnih razlogov izbira in podpira avtoritativno opcijo. Toda bolj kot samemu Janši je umik glasovanja o nezaupnici prav prišel »kolaborantom«. Janša bi na glasovanju izgubil ali zmagal. SMC bi v vsakem primeru izgubila. Če bi bila izglasovana nezaupnica, bi poslanci SMC z lastnimi glasovi uprizorili in priznali smrt stranke, ki je izdala volivce in šla iz oportunih razlogov v sprego z avtoritarnim populistom. Če bi se Janševa koalicija obdržala, bi se, prav tako z lastnimi glasovi, dokončno in za vedno preselili na najbolj usmrajeni del smetišča zgodovine. No, z umikom glasovanja se je veliki problem za SMC le preložil. Trenutek resnice še prihaja.

A morebitna nezaupnica bi Janši paradoksalno omogočila, da bi se izognil blamaži, ko bi moral, kot veleva diplomatski protokol, ponižan čestitati »enemu od najšibkejših predsednikov v zgodovini ZDA«, kakor je tik pred volitvami označil takrat kandidata, zdaj predsednika ZDA. Ne vem, kaj je bolj sramotno, diskvalifikacija Bidna ali navdušenje nad izidom v prid Trumpu, ko dve tretjini glasov še nista bili prešteti. No, večja sramota od obojega bo (verjetno neizogibna) čestitka. Takrat bo šele videti bedak. A žal se nimamo česa veseliti. Bedaki bomo videti vsi.

Janša živi v vzporednem svetu. Kot Trump. Med njima so razlike v slogu, a ne v vsebini in ne v metodi. Oba izkoriščata (sta izkoriščala) pandemijo za nabiranje političnih točk in utrjevanje avtoritarne oblasti. Oba sta svoji deželi privedla do neslavnih rekordov. V središču pri obeh ostajajo laži, nestrpnost, netransparentnost. In oba znata iz ljudi izvabiti najslabše.

Potem ko so odpadli ruski predsednik Vladimir Putin, kitajski predsednik Xi Jinping, brazilski Bolsonaro, mehiški predsednik López Obrador, so ostali samo še trije, ki do zadnjega trenutka (in čez) vztrajajo pri Trumpovi zmagi in tezi o ukradenih volitvah: Kim Džong Un, Janez Janša in – kajpak – Donald Trump. Trije veličastni. Hollywood za Severne Korejce, za ruralce s Srednjega zahoda. In tudi za Janševo ljudstvo.

Eden od nekdanjih republikanskih senatorjev je pred dnevi ugotavljal, da ima njihov predsednik »velike težave z resnico«. No, premier Janša pa očitno tudi z realitetno kontrolo.