Na besedah postavljeni svetovi

Bernard Nežmah

12. 2. 2021  |  Mladina 6  |  Pamflet

Italijanski filozof Umberto Galimberti se je na pojem socialna distanca odzval: medosebne razdalje ne bi smeli imenovati socialna, ampak virusna. Če začnemo mešati pojme in izraze bo katastrofa. Fizično smo oddaljeni zaradi virusa, ne socialnosti. Uporaba pojma socialna distanca ljudi zapre v mehurčke, ne da bi se družili med seboj, ko pa bi govorili o virusni razdalji, bi pač druženje na prostem gojili na razdalji dveh korakov več kot običajno. Posledica je po njem razstikanje med ljudmi, ker se izogibajo kakršnemukoli fizičnemu srečavanju. Eno se je namreč srečati z osebo telesno, z obrazom pred očmi, nekaj povsem drugega pa govoriti s podobo iste osebe.

Uporaba enega pojma namesto drugega v temelju spremeni osebne in družbene odnose.

Medtem je pisateljsko društvo sporočilo, da ne bo sodelovalo ob 30. obletnici osamosvojitve. Pravijo, da je predsednik vlade prevzel vse vzvode oblasti, da državo zapira v kletko enoumja, da je edini govorec resnice o stanju v državi, da se zaradi njega vzpenja grozljiva spirala strahu in molčečnosti. Ker morajo biti vsi drugi tiho, postaja vladar slovenske države.

Rezek apel pisateljskega društva, ki ljudstvu razjasnjuje pohod avtokracije. Pisatelji v nacionalni kulturi veljajo kot modreci, ki vidijo več in dlje od slehernikov.

Eden najbolj vplivnih medijev, kot je POP TV, dnevno torpedira ukrepe vladne administracije. Nobenega strahu ne kaže in demantira ekipo predsednika vlade na vsakem koraku s prikazovanjem drugačnih resnic. V sredo je v udarni špici postavil pod vprašaj policijsko uro rekoč: stroka že lep čas dvomi o tem ukrepu in to vse bolj na glas. Stroka, podrejena vladnim službam, ne molči, ampak je vse bolj glasen kritik ukrepov. Država, če gledamo osrednje televizije ali beremo dnevnike in spletne portale, v ničemer ne spominja na enoumje Titovih ne sodobnih časov.

A poguma ne manjka niti pri mladeži, dijaki srednjih šol so pred dnevi množično bojkotirali pouk na daljavo, posamezni protestniki so z izjavami postali dnevne zvezde tevednevnikov. In ni bila le peščica upornikov, novinarji so navajali številko med 10 in 15 tisoč. Veliki upor najstnikov. In to brez sankcij.

Kletka enoumja z enim govorcem resnice o stanju v državi, strah in molk? Lunatična izjava, ki je povsem sprta z realnostjo.

V minulem tednu je nekaj dni medijski orkester tolkel po gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku, ki je imel delovni sestanek v gostišču v Ivanjkovcih. Časnik Dnevnik je sprožil plaz, ko je poročal, da so jim v gostilni stregli žabje krake in da je bilo tam na voljo obilje sauvignona in traminca. Minister je vse demantiral, mediji pa niso postregli ne s fotkami obloženih miz ne z izpovedjo očividcev. Zgodbo so pograbili vsi dominantni mediji in jo več dni vrteli kot veliko temo. Počivalšek je po polemičnih odgovorih spremenil strategijo in se opravičil prizadetim gostincem, ki so v uradnem sestanku v gostilni videli nepravično diskriminacijo. Pomenljivo, ko sem pred leti mesece kritiziral samovoljo tedanjega premiera Mira Cerarja, ki je prek istega Počivalška izpeljal razlastitev kmetov pri Hočah za potrebe multinacionalke Magne, si izmislil posebni lex Magna, ki ni veljal za nobeno drugo podjetje v državi, se na POP TV, nacionalki in po osrednjih dnevnikih niso iz dneva v dan oglašale kanonade. Še več, krasil jih je molk. Zdajšnja bagatela pa je deležna sistematične kampanje. Odgovora ni iskati pri društvu pisateljev, zadošča pogled na spletni portal RTV SLO, ki je afero naslovil Počivalšek kot jeziček na tehtnici nezaupnice?

Stari medijski aktivizem, najbolj razvit v dobi komunizma, kjer uredniki ne poročajo hladno o tem, kaj se je zgodilo, temveč lansirajo zgodbe in zorne toke z namenom politične akcije, tokrat glasovanja o nezaupnici Janševi vladi. Strategija ni sprožati totalnih lažnih novic, temveč povzdigovanje drobnih napak v smrtne politične grehe.

Povsem nasprotno se godi predsedniku računskega sodišča Tomažu Veselu. Ta je za svoje honorarno delo pri FIFI za 200 tisočakov letno trdil, da je imel dovoljenje KPK, a dokumenta nima ne on ne KPK, celo ex-predsednik slednje Boris Štefanec ni decidirano potrdil obstoj in vsebino odločbe. Smo doživeli novinarje velikih televizij, ki bi iz dneva v dan vprašanja vrteli v osrednjih dnevnikih???

Pred tednom so tožilci vložili obtožnico zoper lastnika Kolektorja in Dela Stojana Petriča in četverico, da so si pri privatizaciji podjetja Etra pridobili 1,8 milijona. Tu ni šlo za neznanega informatorja o pohanih žabah in buteljkah, ampak za izsledke najvišjega organa preganjanja kriminala. Tudi vsota nekajkrat preseže zaslužke povprečnih državljanov skozi celo življenje, toda reč ni dobila stotinko medijske pozornosti Počivalškovega vstopa v gostišče.

Poseben medijski obrat pa je doživela zadeva spolnega nadlegovanja na AGRFT. Mia Skubinac in njena izpoved je kajpak doživela široko podporo, celo bolj od nje je pravičniško udaril dekan akademije, češ da je to nedopustno. Toda brez uradne prijave ne morejo nič ukreniti. In v medijih se je oglasila serija feministk, ki napovedujejo sprejetje novega zakona, teoretiki so v intervjujih pripovedovali o pogumu žrtve in zadevo spravljali v širok družbeni premislek o tem, kaj je in kaj ni spolno nadlegovanje. Skratka, super, da je spregovorila, saj bomo postavili nova pravila za boljšo družbo prihodnosti. Kaj pa konkretna žrtev in žrtve? V ZDA v zadevi Harvey Weinstein niso začeli spreminjati zakonov, temveč se je puščica medijev, javnosti in vpletenih institucij uprla v akterja. Takoj po časopisnem razkritju ga je podjetje The Weinstein Company, ki ga je celo soustanovil, odpustilo.