Kongo, moja dežela
(poglavarjeve težave s kolonialno Evropo)
»Spoštovana gospa predsednica, podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova je nedavno ponovila obtožbe v zvezi s svobodo tiska v Sloveniji. Te obtožbe so sledile več podobnim izjavam tiskovnih predstavnikov Evropske komisije, ki so ob različnih priložnostih brez kakršnih koli dokazov, zgolj na podlagi posamičnih medijskih objav, postavljali pod vprašaj svobodo medijev, vladavino prava, neodvisnost pravosodja in stanje demokracije v Sloveniji nasploh. ... ne želimo, da se saga z neutemeljenimi obtožbami zoper slovensko vlado, podobno kot leta 2007, še naprej širi po Evropi — na žalost deloma tudi s pomočjo posameznikov iz institucij EU —, saj se večinoma uporablja za prikrivanje resničnih težav, s katerimi se sooča naša demokracija.«
— Janez Janša v pismu predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen razkriva domače sovražnike in tuje pomagače
»Napad Janeza Janše na svobodne medije se nadaljuje. Ali bosta Evropska komisija in Svet EU ukrepala, preden bo Slovenija prevzela predsedovanje EU in postala tretja protidemokratska ovira po Poljski in Madžarski?«
— Belgijski liberalni evroposlanec Guy Verhofstadt o Janševih napadih na medije
»Pomirite se, Guy Verhofstadt, niste več vodja kolonialne sile. In tudi Slovenija ni Kongo.«
— Janšev tvit v odgovor na kritični Verhofstadtov tvit
Seveda vsak ve, kdo je Ivan Janez Janša. Kdo je bil Mobutu Sese Seko, pa vedo pretežno le starejši. A je med njima več podobnosti kot razlik. Eden se je rodil v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, drugi v Belgijskem Kongu. Oba so od otroštva privlačili vojaštvo in uniforme. Sese Seko je postal častnik belgijske kolonialne vojske, Ivan Janez pa je diplomiral iz režimske splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ivan Janez je oboževal in častil svojo prvo ljubezen – Tita, Sese Seko pa Patricea Lumumbo, ki je bil Titov veliki prijatelj. Ivan Janez je kasneje obrnil hrbet svoji prvi ljubezni. Še več, njegov idolatrični odnos se je kasneje obrnil v histerični antikomunizem. Sese Seko pa je uprizoril puč, izročil Lumumbo upornemu separatistu Tshombeju, ta ga je likvidiral, Sese Seko pa je za dolga leta postal zloglasen samodržec in diktator. Ivan Janez se to šele trudi postati. Sese Seko je malo pisal in veliko streljal. Janez Janša veliko piše in še več strelja – za zdaj predvsem tvite. A streljanje sovražnikov ni zredčilo, ampak jih je pomnožilo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
»Spoštovana gospa predsednica, podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova je nedavno ponovila obtožbe v zvezi s svobodo tiska v Sloveniji. Te obtožbe so sledile več podobnim izjavam tiskovnih predstavnikov Evropske komisije, ki so ob različnih priložnostih brez kakršnih koli dokazov, zgolj na podlagi posamičnih medijskih objav, postavljali pod vprašaj svobodo medijev, vladavino prava, neodvisnost pravosodja in stanje demokracije v Sloveniji nasploh. ... ne želimo, da se saga z neutemeljenimi obtožbami zoper slovensko vlado, podobno kot leta 2007, še naprej širi po Evropi — na žalost deloma tudi s pomočjo posameznikov iz institucij EU —, saj se večinoma uporablja za prikrivanje resničnih težav, s katerimi se sooča naša demokracija.«
— Janez Janša v pismu predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen razkriva domače sovražnike in tuje pomagače
»Napad Janeza Janše na svobodne medije se nadaljuje. Ali bosta Evropska komisija in Svet EU ukrepala, preden bo Slovenija prevzela predsedovanje EU in postala tretja protidemokratska ovira po Poljski in Madžarski?«
— Belgijski liberalni evroposlanec Guy Verhofstadt o Janševih napadih na medije
»Pomirite se, Guy Verhofstadt, niste več vodja kolonialne sile. In tudi Slovenija ni Kongo.«
— Janšev tvit v odgovor na kritični Verhofstadtov tvit
Seveda vsak ve, kdo je Ivan Janez Janša. Kdo je bil Mobutu Sese Seko, pa vedo pretežno le starejši. A je med njima več podobnosti kot razlik. Eden se je rodil v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, drugi v Belgijskem Kongu. Oba so od otroštva privlačili vojaštvo in uniforme. Sese Seko je postal častnik belgijske kolonialne vojske, Ivan Janez pa je diplomiral iz režimske splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ivan Janez je oboževal in častil svojo prvo ljubezen – Tita, Sese Seko pa Patricea Lumumbo, ki je bil Titov veliki prijatelj. Ivan Janez je kasneje obrnil hrbet svoji prvi ljubezni. Še več, njegov idolatrični odnos se je kasneje obrnil v histerični antikomunizem. Sese Seko pa je uprizoril puč, izročil Lumumbo upornemu separatistu Tshombeju, ta ga je likvidiral, Sese Seko pa je za dolga leta postal zloglasen samodržec in diktator. Ivan Janez se to šele trudi postati. Sese Seko je malo pisal in veliko streljal. Janez Janša veliko piše in še več strelja – za zdaj predvsem tvite. A streljanje sovražnikov ni zredčilo, ampak jih je pomnožilo.
Največji sovražnik pokojnega Seseja Sekoja je bil Mobutu v lastni podobi. Največji sovražnik Ivana Janeza je Janša v lastni osebi. Oba sta zaslužna, da se je širil oziroma se po svetu širi glas o domovini vsakega od njiju. Resda negativen glas. In s prepoznavno podobo poglavarja. Pokrivalo iz leopardjega krzna je krasilo Mobuta Seseja Sekoja, uniforma in vzdevek pa našega maršala Twitta ...
Janša je pregovorno učinkovit. Spopad s pandemijo tega svojstva sicer ni potrdil. Spopad s civilno družbo pač. Z vsemi in z vsakim, s sabo vred, je v vojni. Še pred enim letom je bil Janša lokalni folklorni pojav, sedaj je prepoznan v Evropi in svetu. V enem letu je res veliko postoril. A se ne kani ustaviti. Ker se mu ni treba. Ko so začeli deliti kazni ne le protestnikom nasploh, ampak tudi mladoletnim dijakom in šolarjem, ki so zgolj zahtevali pravico, da gredo v šolo, se nista oglasili ne šolska ne pravosodna ministrica. Kustečeva, z naskokom najslabša resorna ministrica celotnega poosamosvojitvenega obdobja, ni stopila pred protestirajoče šolarje ali kar na čelo množice šolarjev, dijakov, njihovih staršev, ki so zahtevali pravico do šolanja, ampak je porinila glavo v pesek in obmolknila. Pravosodna ministrica na vprašanja o Janševih evidentnih kršitvah pravnih in proceduralnih norm ter postopkov obmolkne, kot je nazadnje v Studiu city. Res neverjetna politična sla lahko spravi politične osebke do tako ekstremno nizkega samospoštovanja, kot ga demonstrirajo Kustečeva, Kozlovičeva, Zorčič, Perič ... iz dneva v dan, iz situacije v situacijo, iz peripetije v peripetijo. A kako si predstavljajo življenje po Janši? Kako bodo hodili po cesti, se srečevali z nategnjenimi volivci? Kaj jim preostane? Hja, potem ko kulturna javnost bere in oblikuje živo knjigo Dnevnik Ane Frank, ki so ga sramotno izvrgli iz šolskih programov, jim preostane slej ko prej le še branje njegovih literarnih mojstrovin. Živa knjiga Janeza Janše bi bila res izziv! Pahor bi javno bral Okope, Kustečeva Premike, Hojs Noriško kraljestvo, Kangler bi tankočutno recitiral domoljubno odo Lepa si ...
A prav zares so problem načrtovanja življenja po Janši Fajonova, Šarec, Bratuškova, da o Erjavcu sploh ne govorimo. So lahko tisti, ki so nas pripeljali v sedanji položaj, nosilci sprememb? So lahko tisti, ki Pahorja, namesto da bi ga pritisnili ob zid, sramotno moledujejo, naj se oglasi, naj se opredeli, izkaže akt milosti tistim, ki so zagrešili javno izraženo željo po izobraževanju ... Odgovor je kot na dlani.
Kaj torej? Nikoli nisem propagiral ustanavljanja novih strank, generiranja novih obrazov, a sedaj so razmere take, da – močno se bojim – druge rešitve ni.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.