12. 3. 2021 | Mladina 10 | Dva leva
Tibetanske vaje
Za dušenje dušitelja
»Obravnavajo nas kot sovražnike. Zaradi preprostega razloga: neodvisni smo in dovolj pogumni, da spregovorimo, kakšna je resnica.«
— Jeroen Lenaers, poslanec Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), je v razpravi o pritiskih na medije v Sloveniji, na Poljskem in Madžarskem citiral urednika Gazete Wyborcze Adama Michnika
»Svoboda medijev, pluralizem medijev, to sta nepogrešljiva stebra evropske demokracije. Še vedno pa ni dovolj, da se o tej situaciji poroča v letnih poročilih, z lepimi besedami govori, kaj vse skupaj pomeni, in da se izrekajo grožnje. Dosti bolj bi morali ukrepati in aktiven pri tem mora postati tudi evropski svet.«
— Birgit Sippel, skupina Napredno zavezništvo socialistov in demokratov v evropskem parlamentu (S&D)
»Demokracija je v Evropi vedno bolj ogrožena. Predvsem svoboda medijev in svoboda izražanja. Madžarska, Poljska, danes tudi Slovenija ... so na tem seznamu, ki je že tako predolg ... Lahko nadaljujemo to razpravo, obtožujemo, ampak čemu bo to služilo, če ne bomo imeli nobenih konkretnih mehanizmov? Zakaj torej imamo mehanizem za pravno državo, če ga ne aktiviramo, ko gre za zaščito svobode medijev?«
— Salima Yenbou, skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze
Ko je Janša pred letom začel prevzemati oblast in zajahal besnega konja, sem se spomnil na zanimivo priliko iz nekega intervjuja s tibetanskim voditeljem dalajlamo izpred nekaj let. Govorila je o strategiji spopada in upiranja kitajski nadvladi: če si majhen, šibek, silaka ne moreš premagati tako, da se neposredno postaviš po robu njegovi sili, moči in nasilnosti, lahko pa ga premagaš z modrostjo. Pač, Kitajska je premočna, da bi se ji mali Tibet lahko uprl. Zato je modri dalajlama naredil lucidni diplomatski načrt: Kitajska obkroža Tibet, svet naj obkroži Kitajsko; Kitajska izvaja pritisk na Tibet, svet naj izvaja pritisk na Kitajsko. Slednja je preveč odvisna od sveta, da bi v celoti ignorirala pritiske. In strategija se je vsaj do neke mere obnesla. S to priliko sem želel nakazati recept za morebitni uspešni spopad z našim avtoritarcem; da bi morali animirati in aktivirati svet proti našemu avtohtonemu samodržcu. In v času, ko gre sicer vse narobe – izdajalci volilnega telesa (SMC, DeSUS) se ne zlomijo, opozicija je izgubljena v vesolju, javnost zaradi restrikcij gibanja in zbiranja ne sme javno demonstrirati nezadovoljstva in gneva – vsaj ena stvar vsaj približno deluje. Bolj kot nas naš lokalni avtoritarec duši, stiska, tlači, žali, diskvalificira, straši, več mednarodnega gneva in kritike prestreza. Evropa je nekako začela previdno dušiti dušitelja. Dobro. Združena Evropa se je prebudila, a stanja ne gre idealizirati. Sedaj je na potezi, a šele videli bomo, ali in koliko bo načelna. Izkušnje niso ravno optimistične. Ker ni bila načelna ob prvih sistematičnih kršitvah medijske svobode, postulatov pravne države na Madžarskem in Poljskem, je dala poguma provincialnim samodržcem. In Janša je produkt tudi te ležernosti in nedoslednosti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Dva leva
»Obravnavajo nas kot sovražnike. Zaradi preprostega razloga: neodvisni smo in dovolj pogumni, da spregovorimo, kakšna je resnica.«
— Jeroen Lenaers, poslanec Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), je v razpravi o pritiskih na medije v Sloveniji, na Poljskem in Madžarskem citiral urednika Gazete Wyborcze Adama Michnika
»Svoboda medijev, pluralizem medijev, to sta nepogrešljiva stebra evropske demokracije. Še vedno pa ni dovolj, da se o tej situaciji poroča v letnih poročilih, z lepimi besedami govori, kaj vse skupaj pomeni, in da se izrekajo grožnje. Dosti bolj bi morali ukrepati in aktiven pri tem mora postati tudi evropski svet.«
— Birgit Sippel, skupina Napredno zavezništvo socialistov in demokratov v evropskem parlamentu (S&D)
»Demokracija je v Evropi vedno bolj ogrožena. Predvsem svoboda medijev in svoboda izražanja. Madžarska, Poljska, danes tudi Slovenija ... so na tem seznamu, ki je že tako predolg ... Lahko nadaljujemo to razpravo, obtožujemo, ampak čemu bo to služilo, če ne bomo imeli nobenih konkretnih mehanizmov? Zakaj torej imamo mehanizem za pravno državo, če ga ne aktiviramo, ko gre za zaščito svobode medijev?«
— Salima Yenbou, skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze
Ko je Janša pred letom začel prevzemati oblast in zajahal besnega konja, sem se spomnil na zanimivo priliko iz nekega intervjuja s tibetanskim voditeljem dalajlamo izpred nekaj let. Govorila je o strategiji spopada in upiranja kitajski nadvladi: če si majhen, šibek, silaka ne moreš premagati tako, da se neposredno postaviš po robu njegovi sili, moči in nasilnosti, lahko pa ga premagaš z modrostjo. Pač, Kitajska je premočna, da bi se ji mali Tibet lahko uprl. Zato je modri dalajlama naredil lucidni diplomatski načrt: Kitajska obkroža Tibet, svet naj obkroži Kitajsko; Kitajska izvaja pritisk na Tibet, svet naj izvaja pritisk na Kitajsko. Slednja je preveč odvisna od sveta, da bi v celoti ignorirala pritiske. In strategija se je vsaj do neke mere obnesla. S to priliko sem želel nakazati recept za morebitni uspešni spopad z našim avtoritarcem; da bi morali animirati in aktivirati svet proti našemu avtohtonemu samodržcu. In v času, ko gre sicer vse narobe – izdajalci volilnega telesa (SMC, DeSUS) se ne zlomijo, opozicija je izgubljena v vesolju, javnost zaradi restrikcij gibanja in zbiranja ne sme javno demonstrirati nezadovoljstva in gneva – vsaj ena stvar vsaj približno deluje. Bolj kot nas naš lokalni avtoritarec duši, stiska, tlači, žali, diskvalificira, straši, več mednarodnega gneva in kritike prestreza. Evropa je nekako začela previdno dušiti dušitelja. Dobro. Združena Evropa se je prebudila, a stanja ne gre idealizirati. Sedaj je na potezi, a šele videli bomo, ali in koliko bo načelna. Izkušnje niso ravno optimistične. Ker ni bila načelna ob prvih sistematičnih kršitvah medijske svobode, postulatov pravne države na Madžarskem in Poljskem, je dala poguma provincialnim samodržcem. In Janša je produkt tudi te ležernosti in nedoslednosti.
Janša je poleg oznake maršal Tvito, in še huje, kar kaplar Twitler, vse bolj tudi posestnik vseevropske oznake bolnik. O. K. Ampak kaj to pomeni? Je evropski bolnik ali zgolj simptom bolne Evrope? Je Evropa brezzoba zveza kot zgolj seštevek partikularnih patologij ali pač nadredni varuh zakonitosti, solidarnosti, visokih meril medijske svobode, človekovih pravic ...? Najbrž je eno in drugo. A kakovost celotnega sistema, celotne zveze se ocenjuje po njenih najslabših členih. Če hoče torej združena Evropa preživeti v svojih okvirih in standardih, mora prelomiti s takšnimi pojavi, kot so Orbán, Kaczyński, Janša. In mi vsi moramo dojeti, da se to lahko zgodi. Da pride do izgona iz zveze, o kateri smo dolga desetletja sanjali in končno dosanjali. Najmanj, kar se lahko zgodi, in bi se vsekakor moralo zgoditi, je, da se Sloveniji ne preda samodejni mandat predsedujoče Svetu EU. Če se bo Janševa Slovenija junija zavihtela na vrh Evrope, bo to hud poraz tudi za evropsko idejo. Sporočilo bo jasno: vse je možno, vse je sprejemljivo, vsi so dobrodošli, vsi so sprejemljivi. Tudi avtoritarci, samodržci. Kmalu bomo videli, ali se je Evropa iz svoje zgodovine kaj naučila.
Ampak absurdno! Jugoslavija in znotraj nje Slovenija je bila vedno nekakšen poseben primer. V pozitivnem pomenu. Kako so že rekli? Socializem s človeškim obrazom. In po osamosvojitvi so nas – no, ne popolnoma brez pokroviteljskega pridiha – označevali za »najboljšo učenko«. Trideset let pozneje smo prepoznavni člen najslabše možne evropske združbe. Evropska spaka! A ne slepimo se. Evropska unija lahko rešuje in reši le svojo čast, svoj obraz. Nihče ne bo namesto in na mestu nas rešil naših problemov.
V razpravi v evropskem parlamentu so večkrat citirali Woodwardovo krilatico, da demokracija umira v temi. Ne le na Poljskem, Madžarskem, tudi v Sloveniji bo turobni dan zdaj zdaj ugasnil v noči. Ne čakajmo, da bo nekdo drug prižgal luč.
Nekaj gnilega je v deželi, v kateri si celo Ljudmila Novak prisluži oznako ekstremne levičarke.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.