Meritve svobode in polucije

Bernard Nežmah

2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Pamflet

Vladajoči koaliciji na glasovanju v državnem zboru ni uspelo odstaviti predsednika parlamenta Igorja Zorčiča. Mediji so dogodek pospremili s pristavki tipa, da je čas za izredne volitve in da je Janševa vlada de facto manjšinska. Noben pa zadeve ni začinil s poanto, da potencialne skrbi zaradi avtoritarizma in strahovlade več ni. Oblast, ki v parlamentu nima absolutne večine, da bi postavila primusa zakonodajne veje, pač niti po teoriji ne more biti avtokratska.

So pa ob tem vzniknila sklicevanja na zgodovino. Vodja Levice Luka Mesec je možnost, da bi manjšinska poslanca podprla vladni izbor, označil, da bi bilo prvič v zgodovini, ko bi bila manjšinca jeziček na tehtnici pat pozicije. Po volitvah 1996 sta se formirala dva bloka: koalicija pomladnih strank SLS, SDS in SKD je imela 45 glasov, LDS s SD, Desusom in SNS pa 43. Mandatarski položaj bi po načelu številčne moči takrat moral pripasti šefu SLS Marjanu Podobniku, saj je njegova koalicija štela 2 poslanca več od Drnovškove, toda vlado je najprej poskusil sestaviti Janez Drnovšek. Zakaj šibkejši? Preprosto, poslanca manjšin nista bila nevtralna, ampak sta ga aktivno podprla. In na koncu je po prestopu Cirila Pucka v njegov tabor le postal premier.

Kratek spomin ima tudi nova parlamentarna skupina, ki jo vodi poslanka Janja Sluga (ex-SMC), ki zdaj kot zgled demokratičnosti postavlja dejstvo, da vladi ne pripadata sočasno premierski in poslanski tron. Ko je leta 2014 vlado prevzel Miro Cerar, ml. (SMC), je postal vodja državnega zbora Milan Brglez (SMC). Izvzemši kratko obdobje na začetku devetdesetih, ko sta dve veji oblasti vodila Drnovšek in Herman Rigelnik, oba LDS, je bilo to edino obdobje, ko je ena stranka imela »absolutno« oblast, le da ji takrat niso očitali političnega monopola.

A četudi Zorčič tudi v prihodnje ohrani mesto prvega med parlamentarci, to ni primer usodne politične krize, temveč zgled kohabitacije, kjer lahko šibka vlada uspešno lansira zakone samo ob kompromisih s poslanci opozicije. Smo pa na retorični ravni dobili novega avtoritarca. Poslanka Sluga je odhod skupine iz vrst SMC pojasnila, da je stranka postala avtokratsko vodena s strani enega človeka. V vladi potemtakem sedita dva avtoritarca: ob JJ še Zdravko Počivalšek. ???

Ob sprejemanju resda problematične novele zakona o vodah so predstavniki okoljskih organizacij postali zvezde teve dnevnikov, še zlasti POP TV. Nasprotniki gradnje javnih objektov v priobalnem pasu zdaj napovedujejo zbiranje podpisov za referendum. Povsem legitimno. Toda, kaj se bo zgodilo, če denimo novelirani zakon pade? Bodo obale voda rešene? Ob Črnuškem bajerju v Ljubljani je lastnik zemljišča nameraval zgraditi 250 stanovanj, za kar pa še nima gradbenega dovoljenja. A to niti ni problem. To območje je po občinskem načrtu zazidljivo in namenjeno gradnji večstanovanjskih stavb. Četudi Vizjakov zakon pade na referendumu, je zadeva enaka. Ob vodah bo še naprej dovoljena gradnja, antijanševske okoljske skupine pa bodo slavile.

Uničevanje okolja je dejansko osrednji problem moderne civilizacije. Norveški ekosof Arne Naess je s svojim gibanjem stremel k temu, da bi omejili samoumevnost širjenja urbanizacije na področja narave, saj da ima namreč tudi priroda pravico do obstoja, ki ji ga ne sme izničiti proces enosmernega širjenja gradenj v prostore divjine. A že vsako postavljanje odpadnih deponij je potencialno ogrožanje voda. Ker slehernik z nosom in pogledom redko zazna polucijo, za to skrbi država z agencijo ARSO in inšpektorji. Toda, se kdo spomni primera, ko domačini sploh niso vedeli, da se dogaja devastacija njihovega miljeja, potem pa so nekega dne prebrali, da je okoljski inšpektor ustavil delovanje spornega obrata??? Ta pot brezskrbnega bivanja ne deluje. Začetni vzvod sprememb je skupina sitnih lokalcev, ki jo je denimo v Moravčah podprl ekolog Anton Komat, ki je z meritvami emisij fotonov prišel do ugotovitev, da potoček Drtijščica, ki je na začetku poti primer čiste vode, po poti ob odlagališču firme Termit na koncu ob iztoku v Gradiško jezero vsebuje visoko prisotnost hudo toksičnih in kancerogenih težkih kovin. So torej Mladi za podnebno pravičnost in borci proti gradnjam ob vodotokih organizirali demonstracije pred ARSOM z zahtevo, da potrdi ali ovrže ekologova dognanja?

Nak, salonski ekologi ostajajo pri načelnih demonstracijah, ki se odvijajo kot happening.

Trda politika se je minuli teden vršila v evroparlamentu. Na razpravi o svobodi medijev je sodeloval premier Janez Janša, ki je želel svoje poglede podkrepiti z videoposnetkom o napadih in postopkih zoper novinarje. Ker mu vodja skupine Sophie in t’Veld predvajanja ni dovolila, je protestno zapustil srečanje z očitkom o cenzuri. Predsedujoča mu je kak dan kasneje vrnila bodico, rekoč, da evropski parlament ni YouTube kanal. OK, toda zakaj je bolj demokratično to, da skrčiš set ponujenih dejstev pri presojanju o stanju svobode medijev v neki državi? Poglobljena javna razprava o posameznem fenomenu bo pač stremela, da bo presodila čim več in ne čim manj faktov.

Institucije že zaradi svojega imena niso same po sebi kraj demokracije. Sredi vojne 21. novembra 1942 je BBC cenzuriral in prepovedal govor francoskega odporniškega vodje generala de Gaulla. Je mar mož, ki je dve leti utelešal francoski odpor proti nacizmu, vmes prestopil na Hitlerjevo stran? Nak, britanski premier Churchill se je skupaj z ameriškim predsednikom Rooseveltom dogovarjal z admiralom Darlanom, ki je bil vrhovni poveljnik Petainove vojske, da prestopi na njihovo stran in da ga razglasijo za predstavnika francoskega uporništva, dotedanjega zaveznika pa so kanili postaviti na stranski tir. Intriga ni uspela in besni de Gaulle je svoje nagovore Francozom začel necenzurirano emitirati tudi prek Radia Brazzaville