Kitajska četrt 2

Vlado Miheljak

9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Dva leva

»Zelo pomembno, kar zadeva vrstni red cepljenja, je, da se ne dogajajo krivice in da nima nihče občutka, da obstajajo privilegirani ljudje. Skrbno je treba paziti, da najprej cepimo starejše in kronično bolne ter nato po starosti navzdol, kar se da dobro organizirati ... Napaka je, da dobi cepivo kdo iz kakšne uprave, parlamenta, ki ni tako star in tako bolan. Če naredi nekaj takega politik, je to razlog za odstop, brez razprave, saj politik ni več vreden kot nekdo, ki dela v trgovini ... Na primer v Nemčiji Merklova še ni bila cepljena, niti predsednik države in niti predsednik parlamenta. S tem bi namreč izgubili zaupanje ljudi. Ne vem pa, kako je s tem v Sloveniji.«
— Dr. Andrej Trampuž, infektolog z berlinske klinike Charité (Večer, 3. 4. 2021)

»Ampak bi rada počakala, da pridem na vrsto.« — 66-letna kanclerka Merklova se bo cepila, a ne bo preskakovala vrste
(STA, 19. 3. 2021)

Ruskim medijem je Putin dejal, da ne bo »nastopajoča opica« in se ne bo cepil pred televizijskimi kamerami.
— (MMC, TVS, 23. 3. 2021)

Saj se spomnite, v Kitajski četrti (Chinatown, 1974) Romana Polanskega gre za vodo, korupcijo, zločin in incest brez kazni. Pri zadnji (Vizjakovi) noveli zakona o vodah so korupcijska tveganja, ki jih prinaša, velika. Klientelizem pa je očitno zgolj nadomestek za incest.

No, treba je sicer povedati, da nobena oblast ni imuna na samopašnost, korupcijo in klientelizem. A na aktualno oblast se etikete lepijo kot muhe na človeške iztrebke. Skušam se spomniti, ali je sploh kakšen projekt aktualne vlade in koalicije, pri katerem ni vzporednih interesov, skritega smotra ali kar neposredne navezave na parcialne koristi in zlorabe. Že prva seja Janševe vlade (13. 3. 2020) je do obisti razkrila manire in aroganco novih oblastnikov. Na začetku epidemije ni bilo niti najnujnejše zaščitne opreme za zdravniško in medicinsko osebje, vlada pa je zgolj za potrebe fototermina uporabljala kakovostne maske, ki jih je takoj po poziranju snela. (Tonin: »Ker se ni dalo razumeti, kaj govorimo.«)

In tako je vlada takoj demonstrativno pokazala, kako se bo poslej delalo. Epidemije niso dojeli kot nadloge, ki se je je treba čim prej in s čim manj škode rešiti, ampak kot poslovno in predvsem politično priložnost. Vse to, kar se dogaja v teh dneh pred očmi javnosti, se pač v normalnih razmerah ne bi moglo. Ne glede na kolaboracijo DeSUS in SMC, bi to vlado, če ji ne bi uspelo delno legalno, nikakor pa legitimno, omejevati gibanja, združevanja in drugih državljanskih aktivnosti, že zdavnaj odnesli na politično smetišče.

A pandemija je omogočila preobrazbo države po Janševi predstavi. Najprej na področju nove poslovne morale. Hudo korupcijsko obremenjeno se je upravljala nabava prepotrebne opreme po klientelističnih obrazcih in naplavilo je nov tip turbo poslovnežev strankarske provenience. Na ravni personalnega ustroja države uprizarjajo pravi kadrovski cunami. Že na omenjeni prvi večerni seji vlade so izvedli zamenjave v vodstvu policije, vojske in OVS. A to je bila le predjed pred obilno kadrovsko gostijo, ki se dogaja vsak dan in vedno bolj neposredno in brezsramno. Hkrati se je odprla vojna s podsistemi na ravni kulture, medijev, šolstva. In na koncu še vojna z evropskimi in mednarodnimi institucijami ter mediji.

Leto in še kakšen dan mandata tretje Janševe vlade je Slovenija prestregla več kritik mednarodnih institucij in negativnih medijskih objav kot prej v celotnem poosamosvojitvenem obdobju. Janša je obremenil in osramotil državo in državljane v očeh mednarodne javnosti. Očitno se (še) ne zavedamo, kakšno breme je lahko stigma, ki jo kot državljani Slovenije vse bolj prestrezamo. Dolga povojna leta so takšno etiketo nosili Nemci. Hudo obremenjeni so se nenehno spraševali, kaj si mislimo o njih, Nemcih. In negotovo računali, da je pogled prizanesljiv. No, danes to ni več aktualno. Danes nihče več ne govori prezirljivo o Nemčiji, pač pa o Madžarski, Poljski. In iz tedna v teden bolj tudi o Slovencih. A ne bodimo nekritično samopomilovalni. Krivi smo sami. Kriva je toleranca do politike netolerance, izključevanja, korupcije, klientelizma, akulturnosti. Sokrivi smo, da je pred našimi očmi brezdušna država žrtvovala starce in dostojno starost. In sedaj vse bolj žrtvuje mlade in njihove perspektive. Medtem ko so starci puščeni vnemar množično umirali, se je vse več mladih pogrezalo v hude psihološke stiske. A ne le, da se jim ne zagotovita sistematična strokovna pomoč in podpora, še urgentne zaščite skorajda niso deležni. Ker so zmogljivosti zasedene.

In v taki situaciji, ko najbolj ogroženi še vedno čakajo na odmerek vakcine upanja, sta se politični vrh in ves politični razred šla prek vrste, onkraj prednostnih meril, razposajeno cepit. A naš politični vrh, v nasprotju z nemškim, strahu pred izgubo zaupanja ne pozna. Pač, ne moreš izgubiti nečesa, česar nimaš. Državni zbor, ministrski zbor in velika predsedniška četvorka poosebljajo nezaupanje javnosti.

No, morda je delno izjema le Pahor, ker deluje kot (politični) klovn. Klovne pa imajo ljudje radi. Zlasti otroci, manj bistri in starci z opešanim spominom.