Od Guernice do Gaze

Vlado Miheljak

21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Dva leva

»Njegovo šolanje na klasični gimnaziji v Stični kljub takratnim svinčenim časom ni moglo ubežati vplivom Cistercijanskega samostana Stična, naj si bo v mislih, molitvi ali njegovi podobi. Študij v Ljubljani je pripomogel k odboju njegovega uma od laži in kraj takratnega političnega sistema. ...«
— Iz obrazložitve nagrade gorniškega kluba Skala sledi, da je Janez Janša že kot mladi dijak komunist iskal resnico in jo našel v takrat režimskem študiju obramboslovja (vir: gov.si)

»Enaindvajset slovenskih umetnic in umetnikov je v skupni izjavi izrazilo zaskrbljenost nad tem, da so slovenski veleposlanik v Rimu in dve ministrstvi problematizirali sodelovanje Moderne galerije pri razstavi Večje od mene, junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije, ki jo organizira in v celoti financira Nacionalni muzej sodobne umetnosti 21. stoletja MAXXI v Rimu kot eden najpomembnejših svetovnih muzejev sodobne umetnosti.«
— Prispevek Janševega režima h kulturni revoluciji (MMC TVS, 26. 1. 2021)

»Zadeva se bo verjetno malce uravnotežila. To se mi zdi odlično, prima in upam, da bomo temu sledili tudi v bodoče.«
— Minister Simoniti o selektivnem izločanju nepridnih medijev iz medijskega razpisa ministrstva za kulturo (STA, 19. 5. 2021)

»Ker sem neveden. Torej, ker me ne zanima.«
— Minister Simoniti na vprašanje, kako da ni vedel za koncept razstav, ki v evropskem parlamentu potekajo vse od leta 2011 (MMC TVS, 19. 5. 2021)

Nad maršalom Titom je bil svoj čas fasciniran hrvaški predsednik Tuđman. Če se prav spomnim, je ob času kolumnistka Tanja Torbarina zapisala, da eden imitira drugega, in to neuspešno. Kajpak Tuđman Tita. No, Tuđman fascinacije nikoli ni skrival. Naš, zdaj že mednarodno uveljavljeni maršal Twitto svojo fascinacijo skriva, a ga vedno znova izda. Toda oba, Tito in Tuđman, sta se ponašala z veliko ljubeznijo ljudstva, naš maršal pa ima težave. Velika večina ljudstva ga ne mara. Neredki ga naravnost sovražijo. No, zato pa so tisti, ki jih fascinira, predani in zaslepljeni bolj kot Titovi in Tuđmanovi privrženci ob svojem času. Če se vam ljubi pogledati povezavo, boste videli, da bi se takšne fascinacije nad lastnim likom sramoval celo od ljudstva razvajeni maršal Tito (https://www.gov. si/novice/2021-05-16-predsednik-vlade-janez-jansa-prejemnik-kocbekovega-priznanja-slovenskega-gorniskega-kluba--skala-zveze-gorniskih-klubov-za-leto-2021/). Nenavadno je le, da to fascinacijo nesebično delijo tudi tisti privrženci in sopotniki, ki ga intelektualno in izobrazbeno presegajo.

Janša se je do nedavna boril za preureditev posesti lastne hiše, sedaj pa z velikimi koraki stopa v Evropo. Danes je Slovenija top zgodba. A skoraj v celoti negativna. Zadnji eksces z izobešanjem izraelskih zastav in enostranskim podpiranjem Izraela v sporu s Palestinci morda ne bo deležen tolikšne pozornosti v Evropi, ker tudi drugim državam manjka načelnosti in doslednosti. Avstrijcem in zlasti Nemcem zgodovinski Schuldgefühl onemogoča kritično soočanje z aktualno izraelsko politiko. Toda tudi »zavezniška« Evropa je v želji po odpravi zgodovinske krivice do evropskih Judov z nasilno vzpostavitvijo izraelske države na škodo arabskih Palestincev proizvedla nove krivice. In z vsako bombo so te manj rešljive. Samo bolna maršalska pamet lahko odobrava in priznava »pravico do samoobrambe« na račun (skoraj izključno) civilistov, tudi množice otrok.

A enaka maršalska pamet vodi ne le notranjo politiko in diplomacijo, ampak tudi kulturno politiko. Še pred osvojitvijo oblasti so nakazovali novo razumevanje medijev, šolstva, znanosti, kulture, umetnosti. Diskvalificirali so denimo izbiro nagrajencev Prešernovega sklada. Takoj ko so prevzeli oblast, so stvari vzeli v roke. In se ne šalijo. Za ceno izgube mednarodnega ugleda lomastijo vse počez. Simoniti z aroganco, ki ne izpričuje le njegove neprikrite nekulturnosti, ampak tudi skrajno akulturnost, vse bolj postaja maršalov »Minister für Volksaufklärung und Propaganda«. In sam neuki maršal retvita debilne tvite nekih iksipsilonov, ki se norčujejo iz umetnika Arjana Pregla kot kvazi Picassa (!?). Zakaj? Ker bi morala biti na nesojeno razstavo po uveljavljenih konceptih uvrščena tudi dela slovenskih umetnikov, ki jih evropski parlament hrani v svojem fundusu. Med drugim Pregla. Pregl je do režima kritičen umetnik.

Ta režim bo slej ko prej padel. Še vsak podoben je. Kako dolgo bo še ostal, je odvisno od tistih, ki zaradi narcisizma drobnih razlik ne oblikujejo enotne fronte proti razvpitemu režimu, pa tudi od »evropske hiše«, ki kljub proklamiranim načelom tolerira znotraj unije takšne protievropske samodržce. Evropa kajpak ne bo namesto nas reševala naših težav in sramot, mora pa se zganiti, ko so načeti njeni vrednote in načela.