Szivárvány – tęcza – mavrica

Vlado Miheljak

2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Dva leva

»Vsi smo različni, na neki način vsak svoje barve. Katero barvo smemo izločiti iz mavrice, da naj to še vedno ostane mavrica? Nobene.«
— Predsednik republike meni, da v mavrico združene Evrope sodijo tudi in še zlasti nacionalne barve najbolj avtoritarnih, protidemokratičnih držav, kot je Orbánova Madžarska, kot je Poljska in ne nazadnje, kot je Janševa Slovenija

»Policija bo pripravila poročilo, vezano na ukrepanje zoper rumene jopiče. So pa po moji oceni ti brez potrebe prišli na Prešernov trg, saj bi lahko kulturno proslavljali na Trgu republike. Ne meči biserov med svinje, pravi Sveto pismo, in lahko bi sledili tej modrosti.«
— Notranji minister Hojs je žlahtne neonaciste v rumenih jopičih okaral, ker se po nemarnem mešajo s svinjami iz protestniške množice civilne družbe

»Včerajšnji neprijavljeni shod na Prešernovem trgu in ukrepanje policije (zoper skupino ’rumenih jopičev’) zahteva jasne odgovore javnosti. Zadeva je v fazi razčiščevanja. Verjetno bo glede tega več znanega že v ponedeljek.«
— Generalni direktor policije je nakazal nedopustnost posega policije proti provokacijam in izzivanju konfliktov neonacističnih rumenih jopičev

»... gre za dokazano neonacistične skupine, združene v tako imenovanih rumenih jopičih, ki so dokazano povezani s podmladkom stranke SDS. To so neonacisti. ... Bili bi presenečeni, če bi imeli možnost prebirati poročilo o delovanju Sove za leto 2020.«
— Matjaž Nemec, predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb o izsledkih preiskovanja delovanja ekstremnih skupin

Čeprav je bilo dolgo znano, a se je zgolj sramežljivo nakazovalo, zdaj ni več nobene dileme: med neonacisti in Janševim režimom je tvorna kohabitacija; so odkrite vzajemne simpatije. Tako zelo odkrite, da so ošteli policijo, ker je smiselno in učinkovito ukrepala in preprečila odprt spopad neonacistov z mirnimi demonstranti. Dobro, če je Hojs, ki je ne le presežno neotesan (kar se je znova pokazalo ob nastopu pri Slaku na POP TV), ampak tudi pregovorno zmerno inteligenten, pač odkrito povedal, da se neonacistov ne spodobi vznemirjati, je manj razumljivo, da nobenih težav nima premier Janša, ki bi vendarle moral blefirati in ustvarjati primeren vtis ob prevzemanju predsedovanja svetu EU. A tako je. Nihče, ki v politični analizi zna šteti do pet, ni mogel pričakovati česa drugega.

Da smo pristali v trojici z naskokom najbolj problematičnih držav EU, da smo postali negativna zgodba v vseh večjih evropskih in svetovnih medijih, v evropskih nadzornih institucijah ... je seveda obremenjujoče. Pravzaprav ponižujoče. A režim bo slej ko prej padel, ostaja pa vprašanje, ali bodo odpravljeni razlogi, ki so pripeljali v zdajšnjo situacijo. Zato se ni produktivno ukvarjati zgolj z Janšo. Ni vprašanje, kako smo ga dobili. Janša je bil vseskozi tu, nikoli drugačen, le k mizi oblastne požrtije ga nismo pustili. Marca 2020 so odpovedali tisti, ki so pred tem volivce lovili na obljubo, da z avtoritarnim politikom ne bodo sklepali koalicije. Pa so zavezo volivcem za nekaj dodatnih plač požrli. V redu, znana zgodba. No, problem niso samo Jurša in premeteni poslanci, ampak upokojenska stranka kot celota, ki se tudi pod novim vodstvom Jasniča ne zna soočiti – in si ne upa – s kolaborantskimi poslanci. Izključitev iz stranke in izgon v oslovsko parlamentarno klop bi bil edini dosleden manever. Podobno pa tudi ne gre reducirati problema na kolaborantskega dolgoprstega Počivalška, ampak je treba pokazati na vso stranko SMC. Tudi na tiste, ki zdaj igrajo opozicijske junake (Zorčič, Sluga), pred tem pa so omogočili proces oblikovanja protiljudskega Janševega režima in se še nekaj tednov nazaj tudi sami norčevali iz opozicije.

A zares je problem v jedrni opoziciji in z njo. Najprej je vsekakor težava SD, ki bi naj bila nosilka demokratične prenove dežele po volitvah, a ne zmore resne analize stanja in razlogov. Izhodiščno ni zmožna postaviti kritične distance do »svojega« predsednika republike, ki ga sicer kdaj pa kdaj malo, nežno ošvrknejo, a ga kategorično ne zavržejo. Ker pač niso dojeli, da Pahor ni del rešitve, ampak pomemben del problema. In drugo, še pomembnejše, noben državotvorni refleks ne dovoljuje nikakršnega sodelovanja z režimom, ki se vse bolj eksplicitno spogleduje celo z neonacizmom. In prisotnost na proslavi, ki je bila zgolj promocijsko okno režima, pa naj se imenuje obletnica osamosvojitve ali svečani prevzem »kompasa EU«, pomeni zgolj to, da reprezentanti opozicije dajejo režimu legitimiteto. Fajonova je do zadnjega trenutka načrtovala prisotnost, a zadnji hip odpovedala, ker so izločili partizanske praporščake. Čisto sprenevedanje. Tudi če bi bili praporščaki in borci vabljeni, ne bi bil razlog za prisotnost nič večji.

Ker je režim prestavil v višjo prestavo spogledovanja z neonacisti, se bo moral poglobiti sanitarni jarek med janšizmom in ljudstvom ter njegovimi reprezentanti. In mlačni odzivi iz EU še enkrat potrjujejo, da se v tem spopadu lahko zanašamo samo nase. EU je v zameno za mir v evropski hiši pripravljena požreti prav vsa načela. Kot že tolikokrat prej.