Kako naprej?

Vlado Miheljak

16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Dva leva

»Vsak glas proti uveljavitvi zakona je tudi glas proti aktualni vladi Janeza Janše.«
— Minister Vizjak je podal zelo kratko in natančno diagnozo nedeljskega referenduma

»Ta vlada očitno nima podpore. Kdor je pameten, je razumel nedeljsko sporočilo referenduma in naj o tem resno razmisli.«
— Predsednik DeSUS Ljubo Jasnič očitno resno dvomi o mentalnih kapacitetah svojih poslancev

»To ni stališče EU. ... Stališče posameznega predsednika vlade ni stališče EU, čeprav prihaja iz države, ki predseduje.«
— Pojasnilo visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Borella ob Janševem diplomatskem škandalu v zvezi z Iranom

V političnem komuniciranju velja pravilo, da šteje za zelo velik škandal ali flop tisti, ki ga lahko nevtraliziramo le še z večjim. Kajpak na svoj račun.

Najbrž sledi Janša še kakšnim drugim motivom, a po nedeljski referendumski zaušnici je nujno potreboval preusmeritev pozornosti. Dan pred referendumom verjetno tako sramotnega rezultata sicer še ni pričakoval, a da bo poraz prepričljiv, je bilo jasno tudi njemu. In morda je novi mednarodni in diplomatski škandal Janševega nezrelega koketiranja z »iransko opozicijo«, ki trese ne samo slovensko, ampak tudi evropsko diplomatsko iniciativo, ravno pravšnji. No, ne vem, koliko ne prav razgledani diplomant nekoč režimskega študija obramboslovja ve o zapletenih razmerjih v iranski opoziciji, a agendo mu gotovo oblikujejo drugi. Ne tisti, ki skrbijo za interese združene Evrope. Prej ali slej so na Janševi diplomatski iniciativi prstni odtisi Pompeja, Trumpa, Bibija Netanjahuja in še koga. Tisti del iranske diaspore, ki jo je Janša nagovarjal v soboto, ima vse prej kot enoznačno ali celo pozitivno podobo. In to je sploh problem Irana. Denimo, prav ljudski mudžahidi (Mudžahedin-e-Halk) so odigrali v financiranju ustanovitve fašistoidne španske stranke VOX leta 2013 podobno vlogo, kot jo je imela slamnata podjetnica Dijana Đuđić iz Republike Srbske pri financiranju SDS. In sploh so v marsikaterem segmentu delovanja bolj problematični kot teistični režim Islamske republike Iran sam. Hja, iranski politični oder in zakulisje sta velik, očitno prevelik zalogaj za lokalca omejenega dometa. In po tem škandalu bo tudi zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borell moral spoznati, da v Sloveniji velja rek: Povej mi, s kom plezaš, in ti povem, kdo si. Verjetno mu je sedaj že jasno, da se je pod Triglavom zaplezal; da je imel neprimernega vodnika.

Nedeljski referendum, ki je posredno preverjal tudi odnos javnosti do STA, neimenovanja evropskih tožilcev, pa odnos do sodstva, šolstva, zdravstva, kulture itd. in je po rezultatih sodeč demonstriral plebiscitarno zavrnitev janšizma, je bil blagodejen, a je postavil v drugi plan kar nekaj pomembnih tem. Tako smo že pozabili, kako bedno režimsko trobilo je prvi policaj države, ki je slepo izvrševal mandat in obvezo, da problematizira legitimno intervencijo policije proti nasilnim, provladno usmerjenim neonacistom v rumenih jopičih. Prav tako je bil komaj kakšnega komentarja deležen koncil nove svete alianse v Narodni galeriji. Da po debaklu na Brdu in Bledu ob prevzemanju predsedovanja EU pridejo v Ljubljano najbolj problematični tipi, ki poosebljajo višegrajsko iliberalno demokracijo in upor proti vladavini prava, ki udrihajo čez »džihad evropskega parlamenta« (tako Orbán) ter hvalijo vizionarstvo lokalnega samodržca kot gostitelja, pomeni skrajno redefiniranje zunanjepolitičnih usmeritev Slovenije. Res neverjetno! V dobrem letu smo pristali tam, kamor nas razburkanim morjem zgodovine ni uspelo naplaviti desetletja – v najslabšo možno evropsko združbo.

O. K., referendumski izid je velik politični kapital. In prispevek opozicijskih strank je tokrat velik. Namreč velik v tem, da so dale mir, da se niso toliko spozabile, da bi pokvarile silno energijo in animacijski potencial civilne družbe. A že dan, dva po preštetih glasovih prihajajo na dan bizarne ideje, da bi na tej veličastni zmagi civilne družbe delali kupčije. Tako so na sredinem sestanku ugotovili, da naj bi po izglasovani nezaupnici nekdo iz opozicijskih strank postal mandatar. Menda kar konkretno Tanja Fajon. Upam, da sem narobe razumel povedano. Ker če je to res, potem lahko zgolj ponovim zguljeno frazo, da je situacija katastrofična, toda še ne resna.

Nikogar ne forsiram (navijam zgolj za Cedevito Olimpijo in košarkarsko reprezentanco), a mandatar, mandatarka nikakor ne sme biti nihče iz strank, ki so zaradi svojih narcisizmov omogočile Janševo ugrabitev Slovenije. Če razumejo mandat, ki jim ga je podelila civilna družba, morajo (po)iskati premiera, premierko tehnične, prehodne, ali kakorkoli že se imenuje, vlade v strokovno visoko kompetentni osebi, brez političnih hipotek.

No, preden zakurijo ogenj in začnejo obračati vola, pa morajo Juršo in ostale sprevržene upokojenske poslance prepričati, da se je čas perverznega nategovanja iztekel.